Részletes keresés
hu
en hu it sl

Jakob GOMILŠAK

GOMILŠAK Jakob
Foto: Koledar Mohorjeve družbe 1908, str. 32

Foto galéria

Született:
1. May 1843, Biš
Elhunyt:
23. March 1906, Trst
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Pesnik in pisatelj Jakob Gomilšak se je rodil v Bišu v Slovenskih goricah. Bil je nečak dr. Jožefa Muršca, ki ga je vzel k sebi v Gradec, da bi tam obiskoval gimnazijo. Prve razrede je dokončal v Gradcu, nato pa ga je stric poslal v Maribor, da bi se oblikoval v narodnostno zavednem ozračju, ki sta ga v tistih letih med mariborskim dijaštvom razplamtevala Davorin Trstenjak in Božidar Raič. Jakob je tam končal višje razrede, na poklicni prelomnici pa je zatrl lastno željo po pedagoškem poklicu in ustregel materini želji ter v letih 1863–1867 opravil teološki študij v Gradcu. Po posvetitvi je služboval najprej v Radgoni, kjer je bil kaplan do leta 1876, nato pa so cerkvene oblasti ugodile njegovi prošnji za mesto nemškega pridigarja v Trstu. Poklicno pot je zaključil kot profesor verouka na realni gimnaziji v Trstu (1891–1905).
Najprej je pisal v nemščini, toda že kot gimnazijec v Mariboru se je pridružil narodnostno naprednim vrstnikom. Krajše publicistične prispevke je Gomilšak objavljal v več slovenskih časopisih (npr. tržaška Edinost in Brivec, Slovenski narod) ter v Slovencem naklonjenih nemških listih. Vrh njegove lirike zagotovo predstavlja pesem Slovenec sem, ki mu je po objavi leta 1866 mahoma za nekaj časa rezervirala naslovno stran Slovenskega glasnika, po uglasbitvi Ipavca pa je praktično ponarodela. Zelo znan je tudi po prleški himni »Dere sen še mali bija«. Zlagal je tudi vesele študentovske, ki se še danes rade pojo. Med pomembnejše prispevke pa je mogoče šteti njegove kraje- in narodopisne (danes bi rekli geografsko-etnografske) članke, njegovo folkloristično delo, potopise, biografije in zgodovinske spise ter leposlovna besedila. Njegov najpomembnejši potopis je Potovanje v Rim, ki je nastal ob priliki njegovega romanja v Rim v letu 1975, ki je bilo proglašeno za sveto leto. Družba sv. Mohorja ga je leta 1878 izdala v samostojni knjižici. Napisal je tudi dela: Turki pri Radgoni (1862), Pohorje (KMD 1967), Sv. Trojica, romarska cerkev v goricah (KMD 1868), Haloze (Zora 1875).
Umrl je 23. marca 1906 v Trstu. Čeprav ga ne omenjata niti slovstvena zgodovinarja Slodnjak in Janež niti Zgodovina slovenskega slovstva, ki jo izdaja Slovenska Matica, spada med pomembnejše slovenske pesnike.

Művek

Izbor:
Potovanje v Rim, 1878
Pohorje, 1967
Sveta Trojica, 1868
Haloze, 1875
Turki pri Radgoni, 1862

Forrás és szakirodalom

F. Just: Panonski portreti: Jakob Gomilšak, Vestnik, št. 3 (20. 1. 2000) in št. 4 (27. 1. 2000), str. 11.
Mednarodni znanstveni simpozij o Jakobu Gomilšaku: Zbornik razprav, Trnovska vas, 2002.
F. Ilešič: Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1908, Celovec, 1907, str. 32.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana, 2008, str. 299.

A bejegyzés szerzője: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Az első bevitel dátuma: 16. 11. 2016 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Iva Habjanič. Jakob GOMILŠAK. (1843-1906). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 5. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/jakob-gomilsak/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 2. 6. 2017

Alberto PUCER

9. April 1955–20. March 2015
Osnovno šolo je obiskoval v Svetem Petru in Sečovljah, gimnazijo v Kopru in nadaljeval študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer zgodovina. ...
A bevitel dátuma: 9. 10. 2017

Amalia PETRONIO

Je prepoznavna kulturna delavka italijanske narodnosti iz Pirana, ki, poleg raziskovalne in kulturne dejavnosti ter publicistike, svoja prizadevanj...
A bevitel dátuma: 14. 11. 2016

Amalija - sestra Efrema PAVČIČ

19. July 1911–4. January 1974
 V kmečki družini Tita Pavčiča in Rotije Ivančič je bilo sedem otrok, trije fantje in štiri dekleta. Amalija oziroma Malka, kot so jo klicali ...