Részletes keresés
hu
en hu it sl

Ivo PIRKOVIČ

Portret - Ivo PIRKOVIČ
Ivo Pirkovič

Foto galéria

Született:
26. June 1909, Šentjernej
Elhunyt:
11. November 1985, Ljubljana
Álnév:
Boris Samov
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Rojen je bil v družini šestih otrok ključavničarja Jožeta Pirkoviča in Pavle, rojene Kušljan. Rod po očetovi strani je izhajal iz mlinarske družine, ki je imela mlin ob pleterskem samostanu pod Gorjanci, mati pa je bila hči krojača in starinokopa Ignaca Kušljana. Njegov brat je bil diplomat in politični delavec Franc Pirkovič.

Osnovno šolo je šest let obiskoval v domačem kraju, nato pa od leta 1921 gimnazijo v Novem mestu, kjer je maturiral leta 1929. Vpisal se je na študij elektrotehnike na Tehniško fakulteto v Ljubljani. Študija ni dokončal, saj je zbolel za kroničnim revmatizmom in bil do konca življenja invalid.

Že kot študent je bil politično aktiven in preganjan zaradi levičarskih nazorov. Ob nastopu druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in bil zaradi tega zaprt v Novem mestu. Po kapitulaciji Italije je odšel na osvobojeno ozemlje v Belo krajino, kjer je od začetka leta 1944 deloval pri Znanstvenem inštitutu, nato pa bil jeseni poslan v osvobojeno južno Italijo in bil v Bariju do konca vojne tiskovni poročevalec.

Po vojni je stalno živel v Ljubljani, kjer je služboval do upokojitve leta 1965 kot strokovni uslužbenec republiških političnih organov. Sicer je deloval kot publicist. Z lastnim izobraževanjem si je pridobil naravno polihistorsko znanje, ki je zajemalo tehniko, fiziko, arheologijo, zgodovino in etnologijo. Njegova vnema in široka razgledanost sta bili občudovanja vredni.

Po vojni se je lotil zbiranja vseh možnih pisanih in ustnih podatkov za obdobje osvobodilnega boja, zlasti za območje Dolenjske in Podgorja pod Gorjanci. Nastala je vrsta člankov in razprav, ki so izšli v knjigah Po sledovih rimske volkulje in Svobodni republiki pod Gorjanci. Raziskoval je tudi starejšo zgodovine svojega kraja. Njegova prizadevanja so privedla do odkritja sledov nekoč pomembnega, freisinškega trga Otok pri Dobravi – Gutenvverd, raziskoval je tudi španhajmski limes, utrdbeno črto ob Krki in v Podgorju, pisal o sanaciji Blejskega jezera in še marsikaj. V različnem časopisju in tudi v strokovnih glasilih je objavil nad sto petdeset prispevkov in napisal več knjig. Zbiral je gradivo z najrazličnejših področij. Po njegovi zaslugi se je ohranilo tudi nekaj literarne zapuščine nesrečnega študenta in poeta Franca Hudoklina iz Gorenje Stare vasi pri Šentjerneju. Obsežna Pirkovičeva dokumentacijska zapuščina se danes nahaja v Kartuziji Pleterje.

Művek

Knjižnje izdaje:
Po sledovih rimske volkulje, 1953
Crucium: rimska poštna postaja med Emono in Neviodunom = die römische Poststation zwischen Emona und Neviodunum. Dodatek, Arheološki spomini Ignaca Kušljana = Anhang, Die archaeologischen Erinnerungen von Ignac Kušljan, 1969
Vstaja pod Gorjanci, 1967
Svobodna republika pod Gorjanci, 1982

Kitüntetések

partizanska spomenica 1941
Trdinova nagrada, 1956
red zaslug za narod z zlato zvezdo

Forrás és szakirodalom

225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 377, 440.
Enciklopedija Slovenije: zv. 8: Nos-Pli. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 353.
Golec, B. Osebni fond Iva Pirkoviča v samostanu Pleterje. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1991, let. 39, št. 3, str. 87–89.
Jarc, J. Ob smrti Iva Pirkoviča. Dolenjski list, 21. 11. 1985, let. 36, št. 47, str. 8.

A bejegyzés szerzője: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 11. 5. 2026
Karel Bačer. Ivo PIRKOVIČ. (1909-1985). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/ivo-pirkovic/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 30. 11. 2020

Ivan LEBIČ

24. March 1898–22. November 1982
Učitelj, kulturno-prosvetni delavec in zborovodja. Po drugi svetovni vojni je bil pobudnik kulturnega življenja na Prevaljah in zborovskega petja.
A bevitel dátuma: 7. 4. 2025

Matjaž GERŠIČ

Dr. Matjaž Geršič, zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, je svoje raziskovalno delo posvetil raziskovanju zemljepisnih imen.
A bevitel dátuma: 21. 5. 2020

Franjo FELICIJAN

16. February 1913–3. August 1994
Rojen je bil očetu Martinu in Frančiški Felicijan. V zakonu se jima je rodilo petero otrok. Franjo je bil najstarejši, imel je še štiri mlajše ...