Ivan HUBAD

Ivan Hubad se je rodil očetu Janezu in materi Mariji. Rod izvira iz vasice Zapoge med Smlednikom in Vodicami. Bil je eden izmed uspešnejših dijakov ljubljanske klasične gimnazije. Na Dunaju je študiral medicino in diplomiral leta 1903. Tam in v Berlinu se je dodatno strokovno usposabljal za delo splošnega oz. družinskega zdravnika. Kot terenski zdravnik je moral obvladati tudi porodništvo in zobozdravništvo. Leta 1907 se je poročil z Ano Steiner, ki je izhajala iz bogate zagrebške judovske družine. Veliko sta se selila zaradi njegove službe. V Škofjo Loko sta prišla leta 1908. V najemu sta nekaj časa imela celo nadstropje takratne gostilne Pri kroni, kjer je Ivan imel ordinacijo splošne medicine in zobozdravniški stol. Izdeloval je tudi zobne proteze, pri čemer mu je pomagala soproga. Obiskoval je bolnike Poljanske doline iz Poljan, Trate in Gorenje vasi, včasih pa tudi na Žirovskem. K njemu so pacienti iz okolice Škofje Loke prihajali tudi z vozovi. Poleg osnovnega dela v ordinaciji in domovih bolnikov je doktor Hubad imel številne druge zadolžitve: kot okrožni zdravnik se je ukvarjal s cepljenjem otrok, zdravljenjem revnih ljudi, kontrolo vode in živil živalskega izvora, bil je tudi mrliški oglednik, predaval je higieno … Kot sodnijski zdravnik je pogosto moral opravljati tudi obdukcije umorjenih kar v mrliški vežici na pokopališču. Redke proste dneve je izkoriščal za hojo v hribe, pogosto s sinom Ivanom. Družina se po nemški okupaciji leta 1941 umaknila v Ljubljano. Kmalu zatem je bil Hubad nastavljen za stalnega zdravnika v Cerknici, kamor sta se preselila z ženo in tam ostala do konca vojne. Zdravil je tudi partizane, kar ni ostalo neopaženo, zato so ga aretirali Italijani. Ko so ga že mislili odpeljati z drugimi ujetniki, ga je na železniški postaji spoznala žena načelnika postaje in dosegla, da so ga izpustili, ker je moral nujno posredovati pri težkemu bolniku. To mu je rešilo življenje. Po vojni sta se zakonca z družino vrnila v Škofjo Loko. Konec januarja 1949 je Hubadu umrla žena, ki je pokopana s hčerko Mirico na loškem pokopališču. Leta 1950 se je doktor Hubad preselil v Ljubljano, kjer je zgradil hišo. Drugič se je poročil z Marijo Žagar iz Ljubljane. Takrat je prenehal z delom zobozdravnika na Loškem in je v Ljubljani odprl zasebno zobozdravniško ordinacijo. Možganska kap ga je zadela pri delu, po desetih dneh je umrl, star 83 let. Svoja najplodnejša leta je posvetil ljudem na Loškem v času, ko je bilo opravljanje zdravniškega poklica bistveno težje kot danes. Albina Grundner je zanj rekla: “Dr. Hubad je bil dober zdravnik, priljubljen in spoštovan med ljudmi. Bil je duša Placa”.