Ivan FUGINA

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju, kamor so se preselili iz Dobrepolja na Dolenjskem. Leta 1920 je končal gimnazijo v Kranju in šel študirat v Ljubljano na Fakulteto za elektrotehniko. 1926. leta je postal absolvent, diplomiral pa ni nikoli. Leta 1934 je delal kot tajnik v Stražišču pri Kranju. Po 2. svetovni vojni je bil nekaj časa poklicni igralec v Prešernovem gledališču v Kranju. 1. novembra 1952 je prišel v Študijsko knjižnico v Kranju. Sprva je bil katalogizator, kasneje je postal vodja Študijske knjižnice (sedež je imela takrat v 2. nadstropju mestne hiše, 1953. leta pa se preseli v Tavčarjevo ulico 41 v Kranju). Od leta 1962-1963 je bil v.d. upravnika Osrednje knjižnice Kranj.

Leta 1960 se Študijska knjižnica in Ljudska knjižnica združita v Osrednjo knjižnico Kranj, ki je prevzela nalogo matične knjižnice, ki s strokovnimi nasveti pomaga podeželskim, šolskim in strokovnim knjižnicam v kranjski občini. Slovenski knjižničarji si prizadevajo za enoten centralni katalog in v pomoč knjižničarjem je Fugina leta 1961 napisal dve brošuri: Kratka navodila za preureditev vaških knjižnic in Kratka navodila za katalogizacijo. Oba priročnika so uporabljali do izida 2. izdaje Abecedno imenskega kataloga in Univerzalne decimalne klasifikacije (oba iz leta 1967).

Ob 70-letnici kranjske Narodne čitalnice je napisal knjižico Narodna čitalnica v Kranju: 1863-1933. V njej je natančno popisal zgodovino čitalnice, knjižnice in pevsko, godbeno in gledališko življenje znotraj Narodne čitalnice. O kranjski knjižnici in gledališču je veliko pisal tudi v Gledališkem listu Prešernovega gledališča Kranj, Knjižnem obveščevalcu (izdajala Osrednja knjižnica Kranj od leta 1961-1965) in v Glasu Gorenjske. 1. januarja 1966 se je upokojil.

Gledališki oder ga je pri­tegnil že v študentskih letih. Ostal mu je zvest 45 let. Natančne statistike odigranih zgodnjih vlog in re­žiranih iger ni mogoče ugotoviti, ker so bili arhivi med vojno požgani. Večinoma je nastopal v okviru amaterskih gledaliških skupin v Kranju. Od leta 1920 največ v okviru Narodne čitalnice, od leta 1945 je bil v kranjskem gledališču stalni sodelavec, v letih 1950-52 poklicni, do leta 1958 pa honorarni. Igral in režiral je v Narodni čitalnici Kranju, na sokolskem odru v Stražišču, v Prešernovem gledališču in v DPS Svoboda v Kranju.

Tudi sam je napisal dramo, tridejanko Vsta­jenje. Režiral jo je v sezoni 1925/26 v Narodni čitalnici v Kranju. V čitalnici je režiral Petrovič-Rogozovo dramo v treh dejanjih Gozd, Kraigherjevo dramo v treh dejanjih Školjka in Kreftove Celjske grofe. Njegove največje karakterne vloge so bile: Bonaventura (Veronika Deseniška), Krnec (Kralj na Betajnovi), Pjotr (Moč teme), Poglaver (Revizor), Herman II. (Celjski grofje), Dolef (Deseti brat) in Malvolio (Sen kresne noči). Igral je tudi v slovenskem filmu Na svoji zemlji (1948). Leta 1950 se je v Ljubljani udeležil trimeseč­nega igralskega tečaja. Teoretično in praktično podkovan je imel 1956 za igralce DPD (Delavsko prosvetno društvo) Svoboda v Kranju celoletni igralski tečaj.

Biografijo je napisala Meta Učakar.