Hugo ROBLEK

Njegov oče Aleksander Roblek je odprl prvo lekarno v Tržiču. Sin Hugo je najprej leta 1886 končal nižjo gimnazijo v Ljubljani. Po opravljeni lekarniški praksi v Kranju je leta 1889 opravil tirocinalni izpit v Ljubljani. Istega leta se je odpravil na Dunaj, kjer je študiral farmacijo in jo 1892 leta tudi uspešno zaključil.

Po končanem študiju se je vrnil domov in do leta 1900 pomagal v očetovi lekarni v Radovljici. Kasneje je služboval kot lekarniški provizor še v Vipavi (1900-1904). Leta 1904 je odšel za lekarnarja v mesto Leuterbach v Švico, leto kasneje pa celo v Egipt v kraj Kafr-el-Zayat. Domov se je vrnil leta 1906 in vzel v najem lekarno V. Eggenbergerja v Tržiču. Leta 1911 je dobil koncesijo za odprtje lekarne na Bledu, a samo v času zdraviliško turistične sezone, od začetka junija do konca septembra. Kasneje so čas obratovanja prestavili na začetek maja. Lekarna je delovala v gospodarskem poslopju hotela Mallner. Leta 1918 je kupil hotel Lovec in tja preselil tudi lekarno.

Od leta 1911 je imel lekarno tudi v Neumarktu na južnem Tirolskem, ki jo je leta 1920 prodal. Na poti domov na Bled se je ustavil v Trstu, kjer je prenočil v Narodnem domu. Prav tisto noč so dom požgali fašisti in Roblek se je pri skoku iz gorečega doma smrtno ponesrečil.

Z Jakobom Aljažem sta položila temelje slovenskega planinstva na Gorenjskem. Leta 1895 sta z dr. Jankom Vilfanom ustanovila radovljiško podružnico Slovenskega planinskega društva. Na njegovo pobudo so zgradili Vodnikovo kočo na Velem polju, pridobili kočo na Rodici in Tomčevo kočo na Poljški planini. 1901. leta sta postavila most čez Savo pod Pustim vrhom in s tem povezala Radovljico z Jelovico. S člani planinskega društva je markiral planinske poti okrog Bohinja, Bleda, Radovljice, severozahodne dele Ratitovca in napravil povezavo s Tolminsko.

Ima veliko zaslug za obnovo blejskega turizma po prvi svetovni vojni. Na njegovo pobudo so na Bledu obnovili zdraviliške parke in nasade. V oporoki je svojo hišo v Radovljici zapustil radovljiški podružnici Slovenskega planinskega društva. Z izkupičkom od prodane hiše so leta 1933 na Begunjščici zgradili Roblekov dom.