GSPAN, Alfonz

R. 16. okt. 1904 v Krškem, u. 25. sept. 1977 v Ljubljani. V l. 1915-1922 je obiskoval realno gimnazijo v Ljubljani. V l. 1923-1929 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Diplomiral je l. 1931. Do l. 1946 je bil gimnazijski profesor, nato bibliotekar in vodja rokopisnega oddelka v NUK. V l. 1962-1975 je bil zaposlen na Inštitutu za slovensko književnost in literarne vede ZRC SAZU in ob tem predaval na Pedagoški akademiji v Ljubljani in na bibliotekarskih strokovnih tečajih. Kot štipendist UNESCA se je v l. 1957-1958 izpopolnjeval na Inštitutu za patologijo knjige Alfonso Gallo v Rimu. Njegovo prvo, 11. sept. 1920 v Slovencu objavljeno delo, je bil nekrolog sošolcu Branku Jegliču. V raznih revijah, časnikih in drugih publikacijah je objavljal pesmi, eseje, razprave in literarne študije. V l. 1926-1928 je bil sourednik Mladine in v l. 1932-1933 urednik Ljubljanskega zvona. Bil je dober poznavalec Srečka Kosovela. Najpodrobneje je raziskoval dobo razsvetljenstva, kar je l. 1956 sintetično prikazal v Zgodovini slovenskega slovstva I. L. 1957 je skupaj z J. Badalićem izdal monografijo Inkunabule v Sloveniji. Od l. 1953 je urejal Slovenski biografski leksikon, za katerega je napisal veliko člankov. Od l. 1966 je sourejal zbirko reprintov Monumenta litterarum slovenicarum. Uredil je tudi antologijo Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. st. I-II. Pisal je tudi bibliotekarske strokovne razprave, prevajal literarna dela in sodeloval pri pisanju učbenikov. L. 1964 je bil odlikovan z ordenom dela z rdečo zastavo.