DOMJAN, Alenka

Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in arheologije leta 1976. Prvo leto po diplomi je poučevala nemški jezik na osnovni šoli v Grižah, vzporedno pa se je v Savinovem salonu Žalec spoznavala z delom kustosa. Leta 1977 je pričela delo kustosa v Likovnem salonu Celje, ki je bil naslednje leto skupaj z glasbeno dejavnostjo vključen v novoustanovljeni Zavod za kulturne prireditve Celje. Do leta 1988 je vodila Likovni salon Celje, nato pa leta 1988 prevzela vodstvene funkcije Zavoda za kulturne prireditve, ki jih je poleg umetniškega vodje in kustosa Galerije sodobne umetnosti opravljala vse do leta 2005, nato pa se do upokojitve leta 2010 posvetila izključno galerijskemu delu.

Posebnost njenega strokovnega dela se kaže v tem, da se ni nikoli naslanjala zgolj na formalni institucionalni program in da je temeljni program snovala vselej na principu fleksibilnosti, dinamičnosti in kreativnosti ter odpirala široke možnosti tudi poetikam, ki so jih vnašali posamezni gostujoči kustosi in umetniki. Pri snovanju programa se ni nikoli odrekala lokalnemu, niti mednarodnemu prostoru, spogledovala se je s tradicijo kot tudi z aktualnimi umetniškimi tokovi.

Leta 1993 je na osnovi argumentiranega ter sodobno začrtanega programa pridobila prostore Galerija sodobne umetnosti ter leta 1998 še dodatne razstavne površine in selitev galerije iz II. nadstropja v pritličje Knežjega dvorca. S tem je izjemno pospešila rast vsebin in višanje programskih standardov, ki so se z novimi galerijskimi prostori oblikovali v Center sodobnih umetnosti.

Gradila je tudi stalno zbirko s poudarkom na ustvarjalcih celjske regije (zbirka je sicer pričela nastajati že leta 1963, a odkup vse do leta 1980 bil neprofiliran, vezan je bil na razstavni program). Vsebinska usmeritev stalne zbirke v regijski prostor je doprinesla status sooblikovalke nacionalne zbirke, ki jo poseduje Moderna galerija skupaj z ostalimi regijskimi galerijami.

V 33-letnem obdobju dela je pripravila več kot tristo razstav slovenskih in tujih avtorjev v Likovnem salonu in Galeriji sodobne umetnosti, njeno delo pa je povezano tudi z drugimi slovenskimi galerijami, med njimi Koroško galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, Umetnostno galerijo Maribor, Cankarjevim domom v Ljubljani, Pilonovo galerijo Ajdovščina in tujimi (Kleine Galerie in Cult Galerie na Dunaju, KunstHaus v Dusseldorfu, Muzejem savremene umetnosti Beograd, Muzejem suvremene umjetnosti v Zagrebu, SouthWest Gallery v Sydneyu, Musczarock Kunsthalle v Budimpešti).

Leta 1993 je za svoje uspešno delo prejela srebrni celjski grb.

Tudi po upokojitvi se kot izjemna poznavalka likovne umetnosti še naprej posveča umetnosti in dogajanju okrog nje.