Po končani osnovni ter srednji gradbeni tehniški šoli, ki ju je obiskoval v Celju, je vstopil v red bratov kapucinov. Diplomiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani leta 1984 in bil leta 1985 posvečen v duhovnika. Dve leti za tem je med bivanjem na Ptuju opravil magistrski študij iz teologije. Leta 1981 je v času noviciata v Škofji Loki dal pobudo in je vodil prvo povojno (delno) uprizoritev Škofjeloškega pasijona v kapucinski cerkvi v izvedbi mladih iz Škofje Loke in okolice (režija: Peter Jamnik, pasijonska glasba: Andrej Misson).
Od leta 1997 je kot škofijski duhovnik župnikoval na Razborju pod Lisco, kjer je pripravil prostor komuni – šoli življenja, ki je sedaj edina dekliška skupnost v Sloveniji. Kmalu za tem je dal pobudo za ustanovitev društva, ki povezuje bivše odvisnike s končanim programom v pomoči tistim, ki so še v svetu zasvojenih. Vedno globlje ga je vznemirjala stiska sodobnega človeka in v svojem delovanju je iskal pota njene od-rešitve. V Kančevcih v Prekmurju, kjer je vodil Dom duhovnosti, si je od predstojnikov izprosil leto bivanja sredi stiske ljudi na njihovih življenjskih poteh, kjer se je soočil tudi z umikom številnih v svet zasvojenosti. Neodrešena stanja človeštva, ki ga vznemirjajo, so botrovala nadaljevanju študija. Leta 2003 je bil na Filozofski fakulteti v Ljubljani habilitiran za doktorja znanosti s področja literarnih ved. V doktorskem delu se ukvarja z odreševanjem niča.
V Pomurju je leta 2004 vodil pripravo na odprtje prve skupnosti za pomoč odvisnikom. Na različne načine odgovarja na stiske bližnjih, na to pa opominja tudi v številnih pogovorih, predavanjih in pisnih delih. Ko je leta 2004 sprejel v soupravo župnijo Jurklošter, je v starodavnih ostankih tamkajšnje kartuzije s strokovnimi sodelavci odkril pomenljive pomnike: med ostalim tudi podstavek grobnice – zelo verjetno mesto pokopa Veronike Deseniške, skrivno knjižnico in druge zanimivosti. Poglobljeno raziskovanje mu je omogočilo, da je na novo osvetlil zgodbo ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim. Njegovo najpomenljivejše odkritje v dolini Gračnice pa so številna doslej neznana gradišča, ki so umeščena v prostor po zvezdnih koordinatah. O omenjeni tematiki govori tudi njegova knjiga V znamenju Oriona. Kultura davnih prednikov našega prostora pridobiva s tem nove spoznavne razsežnosti. Od leta 2008 je nadaljeval svoje vsestransko poslanstvo v župnijah Prevorje in Sladka Gora, sedaj kaplanuje v župnijah Luče, Ljubno in Solčava.
Ob strokovnih in časopisnih člankih, ljudskih igrah, intervjujih, TV-scenarijih obsega njegov knjižni opus nad štirideset knjižnih del. Od leta 2005 dalje so odmevne njegove mesečne oddaje na radiu Ognjišče in od leta 2010 dalje tudi na radiu Maribor.
Izbor del:
Sveta Klara Asiška, 1994
Sveti Anton Padovanski, 1995
Mavrični angel, 1998
Prekinjeno življenje – samomorilnost na Slovenskem, 1999
V svetu omame – droga na Slovenskem, 1999
Stiske slovenskih družin, 2000
Na pragu večnosti, 2001
Pastirček Lovrenc, 2002
Razborski pasijon, 2003
Globoko v meni pesem zvonov, 2004
Kako biti – vzgajati, da bi otrok laže rekel drogam: ne!, 2005
Friderik in Veronika, Celje 2006
Skrivnosti starodavne kartuzije, 2006
Za dobro doto, 2007
Živeti je priložnost, 2008
V znamenju Oriona, 2008
Zakramenti so Življenje, 2009
Družinam v iskanju harmonije življenja, 2010
Iščemo vrednote, 2011
Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?, 2013.
Vstanimo v suženjstvo zakleti!, 2016
95 tez pribitih na vrata svetišča kapitalizma za osvoboditev od zajedavskega hrematizma, 2017
Jaz, Čarli Čeplin, 2017
Ta krasni nori svet, 2022
Ustni vir: Karel Gržan, 2022.
