Giovanni BRUNI

Nadškof barski med 15. 6. 1551 do 7. 10. 1571, omenjen je tudi kot presbiter Dulcinensis, duhovnik ulcinjski. Rodom iz Bara, od koder se je družina Bruni, po padcu mesta v turške roke, preselila v Koper, kjer je postal ugledna osebnost stolnega kapitlja in duhovščine. Z obilnim zakladom verskih vrlin si je utrl pot do milanskega svetega kardinala in nadškofa Karla, bolj kot do njegovega dvora, ter si pridobil njegovo naklonjenost. S tem pa še ni bilo konec njegovega uspešnega napredovanja, kajti ko si je v javnosti ustvaril tak sloves, ki je močno odmeval tudi v Rimu, so mu leta 1551 podelili nadškofovsko tiaro v Baru v Albaniji, od koder se je nekaj let pred tem njegov viteški brat Gasparo, komendator v Konstanci, umaknil pred turškim barbarstvom in se z družino preselil v Koper, da bi pod milo vladavino beneškega leva užival nemoten mir. In tako je prišel s svojo plemenito družino proslavit mesto, z ugledom brata Giovannija pa duhovščino. S tem pa ni posegel v pravila cerkvenega združevanja, saj je odsotnost izvora in beneficija pravilno nadomestil s pridobljenim domicilom.