Részletes keresés
hu
en hu it sl

Franjo POLJANEC

Portret - Franjo  POLJANEC
Anton Coratti: Franjo Poljanec, karikatura, 1938 (Hrani Knjižnica Mirana Jarca)

Foto galéria

Született:
21. August 1896, Šmarjeta
Elhunyt:
13. February 1987, Zagreb (pokopan v Šmarjeti)
Névváltozat:
Radoslav
Hivatások és tevékenységek:
Lexikon:
Életrajz

Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer sta bila njegova sošolca pesnik in slikar Jože Cvelbar ter igralec Janez Cesar. Po maturi leta 1915 je bil vpoklican na fronto, po koncu vojne pa je odšel na Dunaj študirat slavistiko, germanistiko in filozofijo ter po razpadu Avstro-Ogrske leta 1919 študij nadaljeval v Zagrebu. Absolviral je leta 1921. Leta 1920 je dobil službo gimnazijskega profesorja v Subotici, zatem v Sarajevu, Zagrebu in Beogradu, kjer je bil po drugi svetovni vojni ravnatelj gimnazije. Želja, da bi služboval v Sloveniji, se mu ni izpolnila. Po vrnitvi iz Beograda je deloval kot referent na ministrstvu za prosveto v Zagrebu, kjer je organiziral tečaje za predavatelje ruščine, nato pa je bil od leta 1949 do upokojitve leta 1961 profesor ruskega jezika in književnosti na Pedagoški akademiji v Zagrebu.

Napisal je okrog 25 knjig, ki so doživele več izdaj. Je avtor številnih učbenikov ruskega in drugih južnoslovanskih jezikov, slovnice ruskega jezika, literarnih pregledov in književnih ocen. Njegovo življenjsko delo je rusko-hrvatski-srbski slovar (Rusko-hrvatski ili srpski rječnik, 1962), ki je doživel štiri izdaje. Sestavil ga je v soavtorstvu z ženo Serafimo M. Madatovo Poljanec, ki je sodelovala tudi pri izdaji številnih njegovih priročnikov ruskega jezika.

Večidel svojega  življenja je deloval v Zagrebu, kjer si je ustvaril dom. Pokopan je v družinski grobnici v rodni Šmarjeti na Dolenjskem.

Bil je tudi velik promotor slovenskega jezika, književnosti in kulture. Velik del svoje bogate knjižnice, nekaj rokopisov ter pohištva in predmetov je zapustil Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu.

Művek

Dela (izbor): 
Pregled istorije srpsko-hrvatskog književnog jezika, 1929
Repetitorij istorije jugoslovenske književnosti: (narodne i umetničke), 1936
Istorija srpskohrvatskog i slovenačkog književnog jezika: s pregledom naših dijalekata i istorijskom čitankom: za više razrede srednjih škola, 5. izd, 1940
Vježbenica ruskoga jezika za I. razred gimnazije, 1947
Očerk grammatiki russkogo jazyka dlja starših klassov srednih škol, 1953
Očerk grammatiki russkogo jazyka, 2. izd., 1958
Rusko-hrvatskosrpski rječnik, 1962
Ruska gramatika za svakoga = Russkaja grammatika dlja každogo, 6. izd., 1986
Rusko-hrvatski ili srpski rječnik = Russko-horvatskij ili serbskij slovar. 1. izd., 1987
Očerk grammatiki russkogo jazyka, 11. izd., 1991

Forrás és szakirodalom

225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 379.
Komelj, B. Profesor Radoslav Franjo Poljanec – osemdesetletnik. Dolenjski razgledi, Sn. 3, št. 2, 23. IX. 1976, str. 30.
Petrov, N. F. R. Poljanec (1896–1987). Dolenjski razgledi, Sn. 5, št. 11, 16. VII. 1987, str. 111.
Zoran, I. Rodoljubov dar Novemu mestu: zapuščina dr. Poljanca že v Študijski knjižnici Mirana Jarca – v posebni sobi. Dolenjski list, Let. 39, št. 35, 1. september 1988, str. 7.

A bejegyzés szerzője: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 10. 3. 2026
Darja Peperko Golob. Franjo POLJANEC. (1896-1987). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 30. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/franjo-radoslav-poljanec/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 3. 11. 2010

Borut PETRIČ

28. December 1961
Kot član plavalnega kluba Triglav in jugoslovanske reprezentance je na 400 m prosto in 1500 m prosto osvojil medalje na največjih tekmovanjih.
A bevitel dátuma: 16. 12. 2013

Božidar BRUDAR

Božidar Brudar je bil župan občine Jesenice od 1900 do 1998, pred tem pa je bil zaposlen v Železarni Jesenice ter Iskra Kibernetiki v Kranju.
A bevitel dátuma: 15. 2. 2018

Ferenc KONDOR

1860–15. January 1908
Učitelj, ki je v svojem času veliko pripomogel k napredku šolstva in kmetijstva.