Franjo KOPAČ

Franjo Kopač je prvi akademsko izobraženi slikar med Žirovci. Že kot otrok je pokazal zanimanje za risanje in likovno nadarjenost. To je opazil dr. Ivan Tavčar, ki je na Žirovsko prihajal zaradi lova in ribolova. Franjovem očetu je svetoval, naj sina pošlje v šole, pozneje ga je pri šolanju tudi finančno podpiral. V Ljubljani je Franjo leta 1908 končal umetno-obrtno šolo in hkrati obiskoval zasebno slikarsko šolo, ki jo je vodil Rihard Jakopič. Študij slikarstva je nadaljeval na dunajski in praški akademiji. Tam se je oženil s Pražanko Boženko Souček. Po končanem študiju je bil leta 1915 vpoklican v vojsko in poslan na fronto v Galiciji. Na fronti je bil ranjen, vendar se je pozdravil in se spet vrnil v boj. Iz Rusije se je vrnil šele leta 1919. Po vojni je delal kot gimnazijski profesor risanja v Kruševcu, Kranju in Splitu, kjer je umrl 7. septembra 1941.

Kopač je bil odličen portretist, slikal je tudi krajine in ilustracije z narodopisnimi motivi za slovenske revije, razglednice ter koledarje. Med drugim je narisal svečano listino, s katero je kranjska občina leta 1921 razglasila Ivana Tavčarja za častnega občana. Leta 1979 je bil v Škofji Loki in Žireh predstavljen izbor njegovih del. V Ljubljani so razstavo njegovih del organizirali šele leta 1991 v galeriji Pegaz international. Ob teh razstavah so se slovenski umetnostni zgodovinarji (dr. Stane Mikuž, Jože Hudeček, Janez Mesesnel idr.) strinjali, da so dela Franja Kopača po krivem pozabljena in premalo upoštevana v stroki in javnosti. Slikar je svoja otroška in študentska leta, rusko ujetništvo in profesorsko obdobje svojega življenja opisal v zanimivih spominih, ki jih je zbral in objavil Miha Naglič v Žirovskem občasniku (v letih 1992-97, številke 18, 19/20, 23/24, 25/26).