Foto galéria
Pri osmih letih so mu starši kupili prvo harmoniko in z njo nekaj nedeljskih tečajev v dveh ali treh mesecih. Tam se je na pamet, brez not učil lažjih, ljudskih skladb. Temu je sledil tečaj pri Pavlu Rančigaju, skladatelju in organistu in s tem prvo branje not. Naslednja učiteljica je bila Milica (dekliški priimek Pretnar) Debeljak, njen učenec je bil dve leti.
Z nekaj neformalne glasbene izobrazbe je pel in igral v številnih zborih in ansamblih, vodil je vokalne, inštrumentalne in mešane zasedbe, ter godbo. Pri vokalnem kvintetu Gorenjci je pel bariton (od 1984 dalje), vodil je tržiški Moški pevski zbor upokojencev. Sam je napisal, priredil, oziroma harmoniziral številne pesmi in skladbe. Javno je nastopal in snemal na različne nosilce zvoka.
Z različnimi zasedbami je Franci Šarabon nastopal tako doma kot v tujini.
Pihalni orkester Francija Puharja, 1970
Ansambel “Gorenjci”, 1974
S’m Tržičan, 1991
Zarja: Šparovni Goren’c, 1997
Ansambel Zarja: Povest o sreči, 2002
K. Dorca: Tržiška pesnica Dorca Kraljeva, 2002
Pomlad v Tržiču 3, 2002
Ansambel Zarja: Le enkrat se živi, 2007
Orden dela s srebrnim vencem (1987),
bronasta Kurnikova plaketa (1980 in 1991),
zlata Kurnikova plaketa (1988),
Gallusova zlata značka
plakete za pet, deset in petnajst let rednega sodelovanja na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
J. Koder: Franci Šarabon – tridesetič na reviji pevskih zborov Tržič poje, Tržičan 2011, št. 3, str. 11