France LAMPRET

Izhajal je iz številne družine. Oče je bil najemnik zemlje, organist in zborovodja. Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah, meščansko v Mežici. Srednješolsko izobrazbo je nadaljeval na realni gimnaziji v Mariboru. Vpisal se je na orglarsko šolo v Mariboru in bil sprejet leta 1938. Takrat je to šolo vodil stolni dirigent – skladatelj Janez Gašparič. Šolo je uspešno zaključil. Že pred začetkom vojne se je pridružil naprednemu gibanju mariborske mladine. Nadaljevanje študija glasbe mu je preprečila druga svetovna vojna. Po napadu na Jugoslavijo se je vrnil domov na Prevalje. Sodeloval je na domoljubnih demonstracijah v Ljubljani. Leta 1942 je padel v zasedo na Primorskem in bil odpeljan v zapore Vipava, Ajdovščina in Grajski zapor v Gorici. Bil je obsojen in poslan v koncentracijsko taborišče v Notarecso. Po padcu Mussolinija se je rešil zaporov in se pridružil zavezniškim silam in partizanom. Med vojno je bil težko ranjen na Korčuli, pozneje je bil radiotelegrafist na letalu. Leta 1945 je zaradi nadaljnjega šolanja zaprosil za odpust iz vojske, decembra 1945 je bil demobiliziran. Po ureditvi razmer je začel s študijem na Akademiji za glasbo in ga kljub težkim socialnim razmeram uspešno končal (1957). Ob študiju je opravil tudi specializacijo za filmsko glasbo v Pragi; dvakrat je bil na specializaciji za kompozicijo in filmsko glasbo na Akademiji v Sieni v Italiji. Od leta 1964 je bil zaposlen v filmski produkciji Slovenije. Med prvimi v Sloveniji je pridobil status filmskega delavca – umetnika. Pozneje je postal svobodni filmski delavec, zvočni in glasbeni opremljevalec, montažer in filmski skladatelj. Udeležen je bil skoraj pri vsej kratkometražni, dokumentarni in filmski umetniški produkciji. Sodeloval je tudi pri večjih in manjših projektih na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Kot filmski delavec se je leta 1976 upokojil. Zaradi bolezni je umrl 8. avgusta 1997 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.