Franc VIŠNIKAR

V letih 1862–1870 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je na Dunaju študiral pravo in študij zaključil leta 1874 ter istega leta postal najprej pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, nato pa je bil do leta 1885 sodnik v Ilirski Bistrici. Kot okrajni sodnik je leta 1885 prišel v Ribnico, postal tam leta 1896 sodni svetnik, leta 1907 pa višji sodni svetnik. Po upokojitvi leta 1910 se je preselil v Ljubljano.

V ribniškem sodnem okraju je slovel kot značajen, razumen in vzoren sodnik. Bil je soustanovitelj posojilnice v Ribnici. Da bi pomagal ljudem, se je veliko ukvarjal z denarnim zavodom. Mnogim je tudi izven sodnega urada svetoval v gospodarskih in prosvetnih zadevah. Leta 1887 je bil kot zastopnik okraja Kočevje in Ribnica izvoljen v kranjski deželni zbor, leta 1895 pa kot zastopnik dolenjskih mest v državni zbor, kjer se je zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih. Leta 1910 je deželnemu zboru poslal seznam popačenih slovenskih krajevnih imen in zahteval, da se uradno popravijo.

Uveljavil se je tudi kot pravni pisec. Razprave, zlasti o gospodarskih zadrugah, je objavljal v Slovenskem pravniku, o slovenskem jeziku pa v Ljubljanskem zvonu; napisal je še nekaj poljudnih prispevkov in jih objavil v koledarjih Mohorjeve družbe. Po letu 1910 je v Ljubljani deloval pri Slovenski matici in bil načelnik njenega pravnega odseka za izdajo jugoslovanske enciklopedije. Bil je tudi predsednik ljubljanske Narodne čitalnice, ki je pod njegovim vodstvom praznovala petdeseto obletnico.