Franc Verbnjak se je rodil staršema Petru in Mariji v Drbetincih. Študiral je humaniora (humanistične študije) in teologijo v Gradcu. Leta 1818 je bil posvečen v duhovnika, nato pa odšel na Dunaj v Avguštinej (dunajski bogoslovni zavod v času Avstro-Ogrske). Zatem je kaplanoval v Ljutomeru (1822─1828), Sv. Tomažu (1830─1833), Veliki Nedelji (1834) in v Benediktu (1836─1843).
Kot kaplan je uvedel dva sejma (1819), prvega za praznik Sv. Sebastjana in drugega na dan farnega zavetnika Sv. Andraža. Ukvarjal se je z narodopisjem, botaniko in mineralogijo ter zgodovino in arheologijo. Odkopaval je grobove pri Cezanjevcih, kjer je našel žganino, razbite žare, kose oklepov in čelad, ostanke železne konjske oprave in novec Hadrijana. V Podgradu je našel več antičnih halštatskih gomil, ki so se nahajale na nekdanjem župnijskem zemljišču, v Sv. Tomažu pri Ormožu (1857) pa je našel 50 kamnitih sekir.
Pisal je o zgodovinskih življenjepisnih in narodopisnih temah ter ustvaril več prigodnic v slovenskem in nemškem jeziku za dekana Franca Cvetka na Ptuju (1843). V rokopisu so se ohranile še tri njegove knjige, pesmi z naslovom Cirkvene popevke. Verbnjakovo delo je objavljeno tudi v Vodnikovem spomeniku (1859) pod naslovom An Vater Vodnik. Leta 1852 je še kot deficient deloval v župnišču Sv. Andraž (1852), nato pa odšel v Altenmarkt im Pongau (1853), kjer je preživel svoja zadnja leta.
F. Ksaver Lukman, Verbnjak Franc, december 2019.
L. Bolta, Arheološka najdišča Slovenije, Ljubljana, 1975, str. 329─332.
V. Toš, 700-letnica prve omembe kraja Vitomarci: 1297–1997, Krajevna skupnost Sv. Andraž, 1997, str. 11─12.