Končal je prvi razred gimnazije v Celovcu, kasneje pa se posvetil razvoju gospodarstva v svojem domačem kraju, kjer je leta 1873 postal župan. V svojih kar 36 letih županovanja (do 1909) je s pomočjo znamenitega zdravnika, farmacevta in začetnika organiziranega planinstva na Češkem Chodounskya, razvil rodni kraj Jezersko v prepoznano klimatsko zdravilišče in letovišče. Skozi svoje celotno delovanje se je zelo zavzemal za narodnostne pravice koroških Slovencev – za slovensko besedilo deželnih zakonov, za slovensko kovaško šolstvo, za uveljavljanje slovenskih vpisov v zemljiške knjige. Sodeloval je z Andrejem in Gregorjem Einspielerjem ter Grafenauerjem. V letih 1884 – 1902 je zastopal kmečke občine in se potegoval za gradnjo železnice čez Jezerski vrh (1884). Glasoval je za uvedbo ženitnega dovoljenja ter zagovarjal ureditev razmer med pašniki in gozdovi. 1887 se je zavzemal za kandidaturo grofa Taaffeja, ki se je opiral na koalicijo slovanskih nacionalnih strank, vendar mu ni uspelo proti nemškemu kandidatu. Pomembno vlogo je odigral pri postavitvi Češke koče, ki so jo odprli 26.7. 1900, tudi kot nasprotovanje vplivu tako češkega, kot nemškega kapitala v slovenskih gorah. Junija 1897 je bila namreč v Pragi ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva, katere načelnik je bil univ. prof. dr. Karel Chodounsky in je bil češki kapital na takratnem Kranjskem precej močan. Posest na 1600 metrih, na kateri so postavili kočo, pa je bila vseeno last Občine Jezersko.
Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun – Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.