Részletes keresés
hu
en hu it sl

Fran GRIVEC

Portret - Fran GRIVEC
Fran Grivec - Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galéria

Született:
19. October 1878, Veliki Lipovec (obč. Žužemberk)
Elhunyt:
26. June 1963, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

R. 19. okt. 1878 v Velikem Lipovcu, u. 26. jun. 1963 v Ljubljani. Teologijo je študiral v Ljubljani (od 1898 do1902) in Innsbrucku, kjer je promoviral. V duhovnika je bil posvečen 12. jul. 1901, nastavljen pa leta 1902. L. 1905 je dobil naziv doktor bogoslovja. Kot kaplan je delal v Dobu pri Domžalah (1905-1906), kot prefekt v ljubljanskem semenišču do leta 1916 in v istem času kot profesor pripravnik za filozofijo in osnovno bogoslovje na teološki fakulteti, kjer je nadomestil Janeza Ev. Kreka. Leta 1916 je postal redni profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. L. 1919-1920 je bil izvoljen za rednega profesorja vzhodne teologije na univerzi v Zagrebu, od l. 1920 pa do svoje smrti je bil profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani. Bil je tudi papeški prelat (1925), prvi svetnik olomuške nadškofije (1928), sinodalni eksaminator v Ljubljani (1940). Državno je bil upokojen leta 1952, a je ostal še vedno aktiven. Povezal je filološko metodo s teološko mislijo slovanskih blagovestnikov, naslanjal se je na najstarejše opise življenja in dela sv. Cirila in Metoda, odkril je, da je avtor anonimne pridige v Clozovem glagoliatu Metod, ob razlagi drugega dela Brižinskih spomenikov je pokazal na povezanost svetih bratov s Slovenci. Njegovo najbolj znano in odmevno zgodovinsko delo je Slovenski knez Kocelj (1938), vidnejše zgodovinske razprave pa so Ivan Grozni in Rim (1907), Tomaž G. Masarik in delo o ruskem mislecu Vladimirju S. Solovjevu (1917). Ukvarjal se je z vzhodno (pravoslavno) cerkvijo in z vprašanji cerkvenega zedinjenja. Razvijal je idejo o krščanski vesoljnosti ter o bratstvu vzhodnih in zahodnih kristjanov, za kar si je prizadeval tudi hrvaški svetnik sv. Leopold Bogdan Mandič (1866-1942). V čeških revijah je predstavil rusko, bolgarsko in srbsko teološko literaturo. V slovenskih časopisih (Slovenec, Katoliški list) je objavil več poljudnih člankov o cerkvenem zedinjenju in o Sv. Cirilu in Metodu. Grivec je bil pobudnik in vodilni sodelavec unionističnih kongresov v Velehradu na Moravskem (1907-1936), sodeloval je pri ustanovitvi Apostolstva sv. Cirila in Metoda med Slovenci in Hrvati ter pri ustanavljanju Bogoslovne akademije v Ljubljani in njenega glasila Bogoslovni vestnik. Leta 1918 je izdal samostojno delo Pravoslavje, ki je bilo kasneje prevedeno še v češčino. V slovenščini in češčini je izšlo Cerkveno prvenstvo in edinstvo po bizantinskem pojmovanju (1921). Leta 1924 je izšlo delo Cerkev, ki mu je sledila še ruska izdaja.

Forrás és szakirodalom
  • ES 3, str. 387.
  • LPJ II, str. 307 – slika.
  • SBL I, str. 261.
  • Štefanič O., Legan M. (2006): Raziskovalna naloga Naši znani Suhokrajinčani: dr. Fran Grivec
A bejegyzés szerzője: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Fran GRIVEC. (1878-1963). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/fran-grivec/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 21. 8. 2015

Martin CAJNKO

11. November 1911–januar 1988
Martin Cajnko se je že v mladosti posvetil delu v gasilstvu in na tem področju deloval vse življenje ter opravljala vse funkcije do okrajnega povel...
A bevitel dátuma: 15. 6. 2016

Igor PLOHL

Osnovno šolo je končal pri Veliki Nedelji, gimnazijo pa na Ptuju. Po uspešno opravljeni maturi se je leta 1998 vpisal na Pedagoško fakulteto v Mari...
A bevitel dátuma: 29. 10. 2010

Anton BERCE

20. May 1860–2. March 1922
Gimnazijo in bogoslovje je končal v Ljubljani. Pod psevdonimom Podvidovski je prevajal iz češkega jezika.