Fran DETELA

Med leti 1863-71 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Na Dunaju je študiral klasično jezikoslovje in francoščino. Bil je učitelj in profesor v Hernalsu. Od leta 1876 dalje je bil profesor v Dunajskem Novem mestu. Med leti 1890-1906 je bil ravnatelj gimnazije v Novem mestu. Nato je kot upokojeni vladni svetnik živel v Ljubljani. Bil je tudi bibliotekar Francoskega inštituta v Ljubljani (kot navaja SBL, prim. lit.).

Bil je odličen pisatelj krajših in daljših pripovedi z zgodovinsko tematiko. Pisal je tudi humoreske, satire in komedije. Največ je objavljal v Ljubljanskem zvonu, pri Slovenski matici, Domu in svetu, v Knezovi knjižnici in v Koledarju Mohorjeve družbe. Mnoga dela so najprej izhajala v nadaljevanjih, potem pa so bila ponatisnjena tudi v knjigi.

Prvo povest z naslovom Malo življenje je objavil leta 1882 v Ljubljanskem zvonu. Med njegova znamenitejša dela sodijo roman o celjskem grofu Ulriku II. Veliki grof, ki je dolgo časa veljal za najboljši slovenski zgodovinski roman, povest iz francoske dobe Hudi časi in verjetno najboljše Detelovo delo Trojica. To je roman o vaških graščakih na Dolenjskem in treh študentih, ki so študirali na Dunaju, o Lovru Bojancu, ki je po številnih preizkušnjah našel pot v urejeno življenje, Vladimirju Draganu, ki je neslavno propadel in Radivoju Čuku, ki je še naprej posedal po dunajskih kavarnah in govoril o rodoljubju. Tem trem študentom je glave mešala koketa Irma Majerjeva, ki jo je ustrelil njen zapeljevalec baron Berger. Glavne značilnosti Detelovega literarnega dela so: satira, hudomušnost, dobronamerna kritika življenja in krščanska vzgojnost.