Részletes keresés
hu
en hu it sl

Ferdinand Feliks TRENZ

Portret - Ferdinand Feliks TRENZ
Ferdinand Feliks Trenz

Foto galéria

Született:
11. June 1846, Mihovica (obč. Šentjernej)
Elhunyt:
21. March 1920, Mihovica (pok. v Šentjerneju)
Hivatások és tevékenységek:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Izšel je iz rodbine Trenz, ki je imela v lasti dvorec Draškovec pri Šentjerneju na Dolenjskem. Njegov oče, Ferdinand Adolf Trenz, je bil homeopat.

Maturiral je leta 1866 na gimnaziji v Novem mestu. Kot zelo priden učenec je od avstro-ogrske monarhije dobil štipendijo za študij na vojaški medicinsko-kirurški akademiji Josephinum na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1872. Oblasti so ga najprej poslale na delo v Kotor, kjer je služil pri avstrijski vojni mornarici v Boki Kotorski. Večkrat ga je na dvor poklical črnogorski knez Nikola. Njegovi hčerki Heleni, kasnejši italijanski kraljici, je rešil življenje ob zapletu pri davici. Postal je črnogorski dvorni zdravnik. Na cetinjskem dvoru naj bi Ferdinand postal tudi avstrijski vohun. Tam je namreč avstrijska vlada najlažje prisluškovala ruskim nameram na Balkanu.

Po upokojitvi se je vrnil domov in leta 1896 odkupil Trenčevo domačijo na Draškovcu, ki jo je njegova mati dve leti prej prodala. Poročil se je s svojo nečakinjo Matildo, potem ko jo je rešil nevarne bolezni. V začetku stoletja si je na Draškovcu uredil ordinacijo in priročno lekarno. Po vrnitvi je približno dve leti delal tudi v Novem mestu, kjer je ordiniral v Trenčevi hiši nad Krko.

Forrás és szakirodalom

Pirkovič, I. Gradovi umirajo, 7. Dolenjski list, 7. 4. 1966, let. 17, št. 14, str. 8–9.
Pirkovič, I. Gradovi umirajo, 8. Dolenjski list, 14. 4. 1966, let. 17, št. 15, str. 14–15.
225 let novomeške gimnazije. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 422.
Hudoklin, P. Zdravstvo v Šentjerneju. V: Zbornik župnije Šentjernej, 1999, str. 155.
Osebni podatki: Irena Trenc Frelih in Vida Trenz, 2021

A bejegyzés szerzője: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 22. 3. 2021 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Ferdinand Feliks TRENZ. (1846-1920). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 15. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/ferdinand-feliks-trenz/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 29. 3. 2011

Janez HOČEVAR (RIFLE)

1. February 1940
Igralec znan po komičnih vlogah, profesor dramske igre, dolgoletni član SNG Drama Ljubljana, aktivno deloval tudi v filmu in televiziji.
A bevitel dátuma: 1. 10. 2009

Matija ČOP

Kot bibliotekar je Čop veliko prispeval k strokovni preureditvi licejske knjižnice. Čop je imel velik vpliv na Prešerna.
A bevitel dátuma: 8. 3. 2016

Aleš ŠELIGO

21. April 1961
Arhitekturna ustvarjalnost arhitekta Aleša Šeliga se je začela že med študijem na Ljubljanski šoli za arhitekturo. Po končanem šolanju (1990) je na...