Részletes keresés
hu
en hu it sl
Betűtípus
100%
125%
150%
200%
Színek
Alapértelmezett színek
Magas kontraszt
Fordított színek
Fekete-fehér
Mutató
Visszaállítás

FAJGELJ (FEIGEL), Danilo

FAJGELJ (FEIGEL) Danilo
Foto: Avtor neznan. Fotografija obljavljena v Digitalni knjižnici Slovenije pod referenčno številko T4WK8NU0.

Foto galéria

Született:
19. November 1840, Idrija
Elhunyt:
8. October 1908, Gorica/Gorizia
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

V rojstnem kraju je obiskoval nemško osnovno šolo, prav tam tudi učiteljsko pripravnico. V letih 1857 do 1862 je poučeval na Dolenjskem, nato se je preselil na Gorenjsko, ob koncu šestdesetih let 19. stoletja pa se je zaposlil kot učitelj in organist v Tolminu. Po devetnajstih letih službovanja v Tolminu je bil premeščen v Srpenico, kjer je deloval kot nadučitelj. Z upokojitvijo leta 1898 se je preselil v Gorico.
Nadarjenost za glasbo je kazal že v otroških letih; v Idriji se je učil igranja violine, kasneje pa se je pod mentostvom Antona Krašnarja zelo hitro izuril v igranju orgel, tako da je že lahko nadomestil glavnega cerkvenega organista v Idriji. Med službovanjem na Gorenjskem ter v Tolminu se je samostojno izobraževal na področju glasbene teorije. Ker je že kmalu začel skladati, je sčasoma presegel raven takrat najbolj dejavnih cerkvenih skladateljev-organistov in se tako uvrstil med najproduktivnejše skladatelje-organiste takratnega časa na Slovenskem. Zapustil je obsežen skladateljski opus, mnogo skladb je ostalo v rokopisu. Komponiral je maše, tantume, preludije, fuge, cerkvene in posvetne pesmi. Tik pred smrtjo je Danilo Fajgelj vse svoje skladbe, tako rokopisne kot tiskane, prodal Nacionalni biblioteki na Dunaju.
Danilo Fajgelj je orgle tudi poučeval. Za učence je napisal 100 mediger za orgle ter šolsko in cerkveno pesmarico. Bil je soustanovitelj Cecilijanskega društva v Gorici in pevovodja Čitalnice v Tolminu, kot dirigent je deloval v Šempasu, Tolminu in Višnjeviku. Prejel je dve nagradi in umetniško štipendijo takratnega učnega ministrstva, Glasbena Matica pa mu je dodelila častno nagrado za Sveto mašo (Ozri z nebes se v milosti).

Művek

Gorska cvetica: četverospev, 1881
Ljubezen do doma: zbor, 1881
Na gomili: zbor, četverospev in tenor-solo, 1881
Predigre za ogrlje ali harmonium, 1985
Sveta maša (Ozri z nebes se v milosti), 1892
Cerkvene pesmi, nabrane med slovenskim narodom, zvezek 1-4, 1885-1893 (sourednik)
Fuga (v C dur) za polne orgle, 1897
Fuga (v F dur) za polne orgle, 1897
Slovenska pesmarica, zvezek 1-2, 1911

Forrás és szakirodalom

I. Klemenčič: Danilo Fajgelj, Oesterreichisches Musiklexikon (2002), str. 416-417
K. Jukić: Danilo Fajgelj: 1840-1908, Maribor 2001
K. Krivec: Danilo Fajgelj, Bovški zbornik (2004), str. 265-274
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 4, Gorica 1977, str. 344-345
S. Štanišič Čopi: Ob odkritju spominskega obeležja Danilu Fajglju, Naši zbori (2002), št. 3, str. 31
Z. Harej: Danilo Fajgelj ob 150-letnici rojstva, Koledar (1990), str. 134-137
Z. Harej: Danilo Fajgelj ob 150-letnici rojstva, Mhorjev Koledar (1990), str. 112-114

A bejegyzés szerzője: Renata Lapanja, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Az első bevitel dátuma: 9. 5. 2012 | Utolsó módosítás: 29. 4. 2025
Renata Lapanja. FAJGELJ (FEIGEL), Danilo. (1840-1908). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 5. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/fajgelj-feigel-danilo/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 26. 3. 2015

PANDUR, Lajči

25. October 1913–7. May 1973
Potomec starega slikarskega rodu se je po končani osnovni in meščanski šoli v Lendavi leta 1925 vpisal na Realno gimnazijo v Zalaegerszegu. Leta 19...
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

ZAJEC, Franc p. Ferdinand

30. May 1878–9. August 1949
R. 30. maja 1878 v Novem mestu, u. 9. avg. 1949 v Sodražici v prometni nesreči. L. 1892 je stopil v frančiškanski red, opravil noviciat na Trsatu ...
A bevitel dátuma: 26. 4. 2017

KUBURIČ, Boris

 Boris Kuburič se je rodil očetu Radu Kuburiču (doma iz okolice Drvarja oz. Bosanskega Petrovca v BiH) in mami Mariji Lancner (doma iz okolice...