Elizabeta JAKŠIČ

Rodila se je v glasbeno-kulturni družini Papp v hrastniški steklarski koloniji. Oče Otmar je bil dirigent Steklarske godbe Hrastnik in eden od ustanoviteljev Glasbene šole Hrastnik, mati Elizabeta ljubiteljska igralka in režiserka v takratnem društvu Svoboda II. Z mlajšim bratom Edijem sta bila med prvimi učenci Glasbene šole Hrastnik, Elza je igrala klavir in violončelo, Edi violino.

Po opravljeni osnovni in glasbeni šoli v Hrastniku, je šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in nato na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 1968 se je zaposlila v Glasbeni šoli Hrastnik kot predmetna učiteljica klavirja in ostala zaposlena v njej vse do svoje upokojitve leta 2004.
V letih 1980–2000 je v hrastniški glasbeni šoli opravljala funkcijo ravnateljice. V tem času je uvajala nove programe ter skrbela za kadrovsko rast in izboljšanje prostorskih pogojev in opreme. Leta 1998 je pod njenim vodstvom zaigral prvi simfonični orkester šole, ki je deloval deset let.

Dejavno je sodelovala v številnih društvih: folklora, gledališke skupine, Društvo prijateljev mladine Hrastnik, Zveza kulturnih društev Hrastnik, vodenje Ženskega pevskega zbora (ŽPZ) Svoboda Dol. Korepetirala ter spodbujala je generacije mladih glasbenikov. Bila je predana pedagoginja z občutkom za učence in ljubeznijo do glasbe, ki jo je prenesla tudi na svojo družino. Poročena je bila s Srečkom Jakšičem, s katerim je imela dva otroka – hči Blanko in sina Dejana, ki je akademski pianist.