Cvetko ŠČUKA

Rojen je bil v Barkovljah pri Trstu, tam je tudi obiskoval osnovno šolo in maturiral na gimnaziji v Pazinu. Že na gimnaziji ga je za slikanje navdušil njegov profesor Saša Šantel, tako da je v letih 1911/12 obiskoval umetno–obrtno šolo v Ljubljani, v šolskem letu 1913/14 pa hospitiral na umetniški akademiji na Dunaju. Šolanje je prekinila 1. svetovna vojna, kot prostovoljec se je bojeval leta 1915 na ruski strani v bojih v Dobrudži, leta 1919 delal kot umetniški režiser pri Kunstfilmu na Dunaju in maja 1921 končal Umetniško akademijo v Firencah.

Slikal je v Trstu in na Vipavskem, služboval krajši čas (1922/23) kot suplent na slovenski realki v Idriji in hkrati vodil zasebno slikarsko šolo. V letih 1924/33 je poučeval v Murski Soboti, od 1933 do leta 1941 pa je delal v Celju in z Albertom Sirkom ter Franom Šijancem vodil zasebno slikarsko šolo. Med vojno so ga Nemci zaprli in selili, tako da je od leta 1942 poučeval na gimnaziji v Gradcu in Admontu. Po vojni se je vrnil v Celje in sprva v letih 1945–1949 poučeval na gimnaziji, kasneje pa na učiteljišču do upokojitve v letu 1953.

V Celju je opazno zaznamoval javno in kulturno življenje; med drugim je vodil lutkovno gledališče (tudi že prej v Murski Soboti), sam izdeloval lutke, režiral in vzgajal igralski kader. Njegova likovna ustvarjalnost temelji na evropskem umetniškem izročilu 19. stoletja (vpliv študija na Dunaju), kasneje (v tridesetih letih) pa je vnašal v svoje krajine in tihožitja lastne optične prijeme in svetlobne učinke.

Usoda njegove umetnosti je bila vselej povezana z njegovo življenjsko usodo in večkrat kot bi sam želel odvisna tudi od okusa časa.