Cene VIPOTNIK

Študiral je romanistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1939 diplomiral. Nato je bil srednješolski profesor na Rakeku in v Ljubljani. Leta 1942 je bil zaradi sodelovanja v OF aretiran in interniran v Italijo. Od tam je leta 1943 pobegnil in se vrnil v Ljubljano. Po vojni je zopet poučeval, nato je leta 1946 postal urednik v Slovenskem knjižnem zavodu, od leta 1949 je vodil uredništvo pri Cankarjevi založbi.

Njegovo poezijo lahko razdelimo na tri obdobja. V predvojni poeziji je izražal tesnobo, nemoč in ogroženost zaradi družbenih razmer, v vojnih taboriščnih pesmih trpljenje in strah ljudi, pa tudi privrženost v uporu, v povojni poeziji je še poglobil intimno lirično izpovedovanje ter iskanje izbrane besede in metafore. Svojo edino pesniško zbirko, Drevo na samem, je izdal leta 1956. Kot urednik Cankarjeve založbe je zasnoval in uredil zbirko Bela krizantema, v sodelovanju z A. Ocvirkom tudi zbirko Sto romanov. Leta 1970 je sodeloval pri pripravi antologije slovenskega pesništva Živi Orfej. Kot prevajalec se je ukvarjal s prevajanjem francoske poezije in proze (C. Aveline, Baudelaire, G. de Maupassant, C. Perrault, R. Rolland).

Leta 1957 je bil dobitnik Prešernove nagrade.