Bojan ČEBULJ

Bojan Čebulj se je rodil očetu Jožetu Čebulju in mami Viktoriji Piščanec. Bil je najstarejši od štirih bratov. Živeli so na Jesenicah in na Hrušici. Gledališče je imel že v krvi. Mama Vika se je kot komaj polnoletno dekle zaposlila v Narodnem gledališču v Mariboru kot suflerka. Ko je prišla na Jesenice, je svojo dveletno suflersko prakso s pridom uveljavila na sokolskem odru, na katerem je svojo gledališko žilico in še zlasti slikarski talent s scenografijo preizkušal njen kasnejši mož Jože. Po zgledu češkega sokolstva, sta se oče in rezbar Lojze Išnar lotila tudi marionetnega lutkarstva.

Po končani osnovni šoli je Bojan Čebulj šolanje nadaljeval na klasični gimnaziji v Ljubljani in bival v internatu pri belih menihih. Zaradi nevzdržnih prisiljevanj v internatu je čez dva meseca pobegnil domov in šolanje nadaljeval na II. realni gimnaziji v Mariboru. Bival je pri mamini teti Marjeti. Med šolanjem se je začela druga svetovna vojna, zato je bilo šolanje prekinjeno. Med vojno so se bratje Čebulj ukvarjali predvsem s športnimi aktivnostmi. Jeseni leta 1943 pa se je Bojan Čebulj vpisal v srednjo gradbeno šolo v Beljaku, kamor se je nekaj časa vozil z vlakom, nato pa je bival v dijaškem domu. Ker se leta 1945 ni javil na tečaj Volkssturma, usposabljanja civilistov za obrambo pred sovražniki Nemcev, je bil izključen iz vseh šol Nemčije. Zato se je zaposlil na gradbenem oddelku železarne. Po vojni se je na ljubljanski univerzi vpisal na študij gradbeništva. Prijavil se je tudi na sprejemni izpit za režijo na Akademiji za igralsko umetnost, ne da bi to komu zaupal. Izpit je uspešno opravil. Z neodobravanjem sorodnikov in privoljenjem očeta je začel obiskovati akademijo. Med počitnicami in konec tedna pa se je, tako kot tudi drugi bratje Čebulj, veliko posvečal športnim aktivnostim. Po štirih letih akademije je, čeprav še ni imel diplome, nenadejano dobil mesto urednika Železarja, glasila Železarne Jesenice. Po polletnem odsluženju vojaškega roka se je zaposlil kot režiser v Gledališču Toneta Čufarja. Bil je organizator, vodja, režiser, igralec, scenograf in kostumograf. Igral je v 264 gledaliških vlogah in zrežiral 74 predstav, ter zanje pripravil sceno. Urejal je tudi gledališki list. Zrežiral je tudi slavnostne premiere Čufarjevega Poloma ob 85-letnici, Levstik-Kreftovega Tugomerja ob 90-letnici in Klinar-Čebuljevega Plavža ob 100-letnici železarne. Kasneje se je preselil v Maribor.

Z novembrom 1974 se je kot vodja programa in gostovanj zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, septembra 1976 pa v na novo ustanovljenem Lutkovnem gledališču Maribor, kjer je bil ravnatelj in umetniški vodja 18 let, do upokojitve. Vsa ta leta je kot član kulturno prosvetnih, kasneje tudi lutkovnih organizacij Slovenije vodil oglede amaterskih predstav z namenom strokovne pomoči in izbora štirih ali petih najboljših predstav za vsakoletno Republiško srečanje amaterskih gledaliških predstav Slovenije. V Sloveniji je bilo takrat registriranih več kot 600 gledaliških skupin. Preizkusil se je tudi v režiji lutkovnih predstav in pripravil veliko osnutkov za lutke.