Részletes keresés
hu
en hu it sl

Bojan ADAMIČ

ADAMIČ, Bojan
Adamič Bojan

Foto galéria

Született:
9. August 1912
Elhunyt:
3. November 1995
Hivatások és tevékenységek:
Lexikon:
Életrajz

R. 9. avg. 1912 v Ribnici, u. 3. nov. 1995 v Ljubljani. V Ljubljani je na srednji glasbeni šoli študiral orgle in trobento, na Akademiji za glasbo pa klavir (končal 1941). Med NOB je bil v Beli krajini vodja pihalne godbe GŠ. Po vojni je bil dolgo časa dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana, stalen gost dirigent Doma JLA v Beogradu (1962 – 1966), vodja glasbene produkcije RTV in predsednik Društva slovenskih skladateljev. V središču njegovega ustvarjalnega zanimanja je bila filmska, zabavna in scenska glasba. Glasbeno je opremil okoli 200 domačih in tujih filmov, npr. Jara gospoda, Vesna, Peščeni grad. Doma in v tujini je kot dirigent nastopal z velikim uspehom. Za življenjsko delo je dobil Prešernovo nagrado (1979).

Forrás és szakirodalom
  • Delo 10. nov. 1995 št. 260, str. 10.
  • ES 1, str. 6 – s sliko.
  • Luc Menaše: Svetovni biografski leksikon, str. 8-9.
  • SGL I, str. 17.
A bejegyzés szerzője: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Bojan ADAMIČ. (1912-1995). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/bojan-adamic/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Franc AHLIN

24. September 1905–2. February 1977
R. 24. sept. 1905 v Ljubljani, u. 2. febr. 1977 v Ljubljani. L. 1929 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Služboval je na srednjih š...
A bevitel dátuma: 7. 6. 2011

Stane ŽAGAR

19. February 1896–27. March 1942
Svojo prvo učiteljsko službo je opravljal v Žrelcu pri Celovcu. Ko pa je Koroška po plebiscitu leta 1920 pripadla Avstriji, se je vrnil v Slovenijo.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Anton KALIGER

januar 1798–18. January 1879
Bil je cerkovnik in prvi učitelj v Sv. Križu pri Kostanjevici (1817-1821).