Avgust DELAVEC

Avgust Delavec se je rodil na Dovjem, kjer je odraščal ob trdem kmečkem delu. Že zgodaj se je za vse življenje zapisal goram in vsemu, kar je z njimi povezano. Že leta 1946 je postal član Planinskega društva Dovje Mojstrana in v njem opravljal številne funkcije vse do smrti, med drugim je bil njegov predsednik od 1962 do 1974. Skoraj štiri desetletja je opravljal redni zimski nadzor postojank v Vratih in vodil tudi obnovitvena dela.

V novembru 1946 je bil eden od soustanoviteljev Postaje gorske reševalne službe Mojstrana, kasneje njen tajnik in aktiven član vse do leta 1980, ves čas je vodil tudi njeno finančno evidenco. Tajniška dela je 25 let opravljal tudi v okviru Koordinacijskega odbora reševalnih postaj tedanje občine Jesenice. Sodeloval je v več kot 100 reševalnih in poizvedovalnih akcijah.

Leta 1947 je bil med soustanovitelji Alpinističnega odseka PD Dovje Mojstrana.Opravil je skoraj 300 alpinističnih vzponov v domačih in tujih gorah, sodeloval je tudi na dveh odpravah v izvenevropska gorstva. Kot gorski vodnik je bil aktiven od leta 1958. Svoje izkušnje je v okviru planinskega podmladka na Osnovni šoli 16. december Mojstrana prenašal tudi na mladi rod.

Neprecenljiv je njegov delež pri zbiranju in ohranjanju planinske dediščine. S tem se je začel ukvarjati kmalu po drugi svetovni vojni, s sodelavci je v okviru Muzejskega odbora pri PD Dovje Mojstrana od leta 1975 pripravljal različne razstave in odločilno pripomogel k odprtju in ureditvi Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani leta 1984, kjer je bil oskrbnik in vodič vse do smrti. Zbrano gradivo te zbirke je bilo temelj današnjega Slovenskega planinskega muzeja, odprtega v Mojstrani leta 2010.

Poleg planinske je ljubiteljsko preučeval tudi zgodovino domačega kraja in bil med ustanovitelji Muzejskega društva Jesenice. Deloval je tudi v domačem gasilskem društvu.

Danes sta po njem imenovana vsakoletni pohod PD Dovje Mojstrana na Dovško Babo v okviru avgustovskih Aljaževih dni in memorial, ki ga v februarju organizira PD Matica Murska Sobota.

Vir: zapis Elizabete Gradnik, Slovenski planinski muzej, avgust 2012