Anton Vramec (tudi Antun) se je rodil v Ormožu. Študiral je teologijo na Dunaju in v Rimu, kjer je leta 1567 doktoriral iz teologije, prava in filozofije. Še isto leto je postal zagrebški kanonik in se vključil v politično in kulturno življenje. V letih 1574–1575 je bil župnik cerkve sv. Marka v Zagrebu, nato pa odšel za župnika v Brežice. Ker je bil poročen in imel sina, so mu pet let pred smrtjo vzeli kanoniško čast, vendar je bil že leto dni kasneje župnik v Stenjevcu pri Zagrebu, zadnjih nekaj let pa v Varaždinu.
Pustil je močan pečat v takratnem družbenem in kulturnem življenju ter veljal za visoko izobraženega duhovnika, teologa, filozofa, pravnika in zgodovinarja. Pomembno vlogo ima v zgodovini hrvaškega jezika, saj je pisec prvih izvirnih tiskanih kajkavskih knjig. Opiral se je na govore treh jezikovno sorodnih okolij: prleško (vzhodnoštajersko) narečje ter zagrebško in varaždinsko kajkavsko govorico. Njegovi pomembni književni deli, napisani v kajkavskem jeziku, sta literarnozgodovinska Kronika (1578) in Postilla (1586), zbirka nedeljskih in prazničnih pridig. Kronika je povzetek zgodovinskih dogodkov od začetka sveta do njegovega časa. Omenja predvsem cerkvene dogodke ter politične, literarne in naravne znamenitosti. Delo obsega 65 strani in istega leta naj bi izšli dve izdaji.
Izbor:
Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, 1578
Postilla, 1586
F. Krnjak: Vramčeva kronika – živi spomenik slovenstva, Zgodovinski zapisi, letn. 8 (2011), str. 3–20.
A. Šiško: Anton Vramec in Slovenci, Maribor, 2014.
J. Rotar: Enciklopedija Slovenije: zv. 14, Ljubljana, 2000, str. 368.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 1287.
H. Srnec: Prleška düša: severovzhodna Slovenija s poudarkom na Prlekiji: prleški ustvarjalci in Prlekija v literarnih delih, Središče ob Dravi, 2014, str. 41–42.