Osnovno šolo je obiskoval v rodni vasi na Livku. V Kamniku, kjer je služboval, se je vpisal v sindikate in bil leta 1939 sprejet v novoustanovljeno celico Komunistične partije Jugoslavije v tamkajšnji tovarni Titan. Julija 1941 se je pridružil Kamniškemu bataljonu, kjer je bil do konca leta, februarja 1942 pa je bil po nalogu Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte ilegalno poslan na Primorsko. 6. aprila 1942 je bil na posvetovanju komunistov na Sv. Gori pri Gorici izdan in aretiran ter odpeljan v koncentracijsko taborišče Feramonte v Italiji. Leto kasneje je iz taborišča pobegnil in se pridružil I. prekomorski brigadi, kasneje pa še I. proletarski diviziji, v sklopu katere je bil pomočnik komisarja brigade Italia. Po vojni je opravljal vodilne funkcije v sindikatih Slovenije in Jugoslavije, bil je poslanec zvezne skupščine, član različnih delovnih skupin, odborov in komisij pri Zvezi komunistov, Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter sindikatih. Bil je gospodarstvenik v tovarnah Metalna v Mariboru, Impol v Slovenski Bistrici, Splošni plovbi in ladjedelnici v Piranu, ob vrnitvi v Kobarid leta 1960 pa je pomagal ustanoviti tovarno TIK, kjer je bil direktor do upokojitve leta 1965. Po upokojitvi je aktivno sodeloval s krajevno skupnostjo Kobarid, bil je član raznih delegacij in društev. Za svoje delo je prejel številna priznanja, bil pa je tudi član sveta republike.
Primorski slovenski biografski leksikon: Snopič 15. Gorica, 1989