Anton RAKOVEC

Po končani osemletki se je leta 1953 izučil za strojnega ključavničarja – orodjarja v tovarni Niko Železniki. Pomočniški izpit je naredil leta 1956. Nato je prosil vodstvo tovarne, da bi nadaljeval šolanje na srednji šoli, a je bila prošnja odbita, ker so ga potrebovali v tovarni za redno delo. Spomladi leta 1958 je odšel služit vojaški rok v Jugoslovansko ljudsko armado in se vrnil v Niko Železniki v januarju 1960. Najprej je eno leto delal kot orodjar, nato pa kot konstrukter. Vpisal se je v popoldansko tehnično srednjo šolo in jo uspešno končal leta 1964. Naslednje leto se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer je uspešno študiral vse do leta 1967. Tedaj je tovarna Iskra Železniki, ki ga je štipendirala, prišla pod prisilno upravo in on je moral prekiniti šolanje ter se vrniti na delo. Prevzel je vodenje Konstrukcije in bil zadolžen, da v tovarni uvedejo tehnologijo in opremo za strojno litje. To delo je opravljal do leta 1971, ko je bil pozvan, da za dve leti prevzame vodenje predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL).

Leta 1973 ga je vodstvo tovarne Iskra Železniki postavilo za ustanovnega direktorja Iskre Montaže v Spodnji Konomlji pri Idriji, današnje Rotomatike, da bi organiziral in vodil novoustanovljeno proizvodnjo za potrebe Iskre Železniki. Kljub obljubi, da bo ostal v Idriji le tri mesece, je tamkajšnje delo opravljal kar dve leti in se zato vsak delovni dan, večinoma enkrat, občasno tudi dvakrat, vozil iz Škofje Loke v Idrijo in nazaj. V začetku leta 1975 je prišlo v sistemu Iskra do reorganizacij podjetij po »branžah« tako, da je Iskra Železniki prišla v skupino »Široka potrošnja« s sedežem v Škofji Loki. Vodenje te skupine je prevzel dotedanji direktor Iskre Železnikov, Rakovec pa njegov položaj. Na tem delovnem mestu je ostal do upokojitve leta 1997. Vmes je bilo polno reorganizacij in tovarna se je tudi preimenovala v Domel Železniki. Leta 1986 je ta tovarna prevzela tovarno Iskra v Retečah, katera se je znašla v težavnem finančnem položaju in brez vizije. Prevzeto tovarno so sanirali z novim proizvodnim programom (motorji, gospodinjski aparati), jo kadrovsko okrepili in posluje še danes pod imenom Corona. Kmalu po upokojitvi, je na prošnjo tedanjega župana občine Železniki in vodstva Tehtnice iz Železnikov, prevzel sanacijo te tovarne, ki je bila že pred stečajem. Vzrok za slabo poslovanje je bil predvsem izpad jugoslovanskega tržišča in slabo vodenje podjetja. Tako je do konca leta 1998 tovarno saniral, jo kadrovsko okrepil in uspel doseči, da je pristala v 100% Domelovi lasti.

Vir: Zapis Antona Rakovca, julij 2011, Škofja Loka