Anton JEBAČIN

Slikarstva se je učil pri Borovskem, pozneje je pomagal Wolfu, Ogrinu, Juriju Šubicu in Josipu Kastnerju, mnogo več je delal samostojno. Slikal je freske in oljne slike. Ko je pomagal Wolfu, je naslikal sv. Petra in Pavla za Zagorje ob Savi. Naslikal je mnogo križevih potov: Ig, Bled, Leskovec, frančiškanska cerkev v Gorici, Rakitna, Planina na Notranjskem, Šmarje pri Grosupljem, Radeče pri Zidanem mostu, Sv. Katarina pri Medvodah, Šmartno pri Litiji, Žalina, Besnica, Drašica pri Metliki, kapelica na Hribcih pri Moravčah. Za župnika v Zgoniku je naredil sliko sv. Alojzija, sv. Antona, sv. Jožefa, Srca Jezusovega; za Škocjan pri Mokronogu portret Ignacija Knobleharja. Ornamentalno je okrasil cerkev v Črnučah in v Velesovem; figuralno pa cerkev v Preski, kapelo v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, uršulinsko cerkev v Škofji Loki, cerkev na Bohinjski Beli, v Leskovcu, v Sori, v Smledniku, svetišče v Mengšu, cerkev v Proseku. Umil je freske v ljubljanski stolnici, v semeniški kapeli in v Postojni. Z Matejem Sternenom je popravil freske v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.

V letu 1911 se je za 4887 kron lotil notranje poslikave cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. Na svodu med ladjo in prezbiterijem je naslikal Oznanjenje Marije Device. Leta 1913 je naslikal dve freski v stranskih kapelah: nad Marijinim oltarjem sliko Marijin grob in njeno kronanje, nad oltarjem sv. Antona pa zavetnike podružnic. Njegovo delo sta tudi emblema nad vrati obeh zakristij: jagnje Božje in pelikan, zunaj, nad portalom pa je naslikal sv. Martina na konju, vse na imitirani mozaični podlagi. Na prižnico je naslikal Mojzesa, Kristusa in štiri evangeliste na bakreno pločevino z imitirano zlato mozaično podlago. To slikanje je takrat stalo 3482 kron.