Részletes keresés
hu
en hu it sl

Alojzij HROVAT

Portret - Alojzij HROVAT
Alojzij Hrovat - dLib.si

Foto galéria

Született:
21. June 1885, Veliki Podljuben (obč. Novo mesto)
Elhunyt:
22. March 1971, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Osnovno šolo je obiskoval v Šmihelu pri Novem mestu, gimnazijo pa od šolskega leta 1898/99 v Novem mestu. Po maturi leta 1906 je študiral v avstrijskem Gradcu, kjer je leta 1912 diplomiral na gradbenem oddelku Tehniške visoke šole.

Najprej se je zaposlil v podjetju Josipa Lončariča, kjer so se v tistem času ukvarjali z gradnjo belokranjske železnice. Sodeloval je pri trasiranju proge in kasneje prevzel gradnjo viadukta Otovec ter obeh metliških odsekov. Med prvo svetovno vojno je na goriški fronti sodeloval pri gradnji kavern in o tem napisal obširno poročilo. Po vojni se je najprej zaposlil pri državni železniški direkciji v Ljubljani in prevzel posle progovnega kontrolorja za vse proge v Sloveniji.

Leta 1922 je postal izredni, leta 1935 pa redni profesor Tehniške fakultete v Ljubljani, kjer je ustanovil in vodil katedro za ceste, železnice in predore. Bil je večkratni dekan fakultete. Med okupacijo jeseni 1941 so ga Italijani odstavili, po drugi svetovni vojni pa je bil ponovno dekan in kot organizator nove Tehniške visoke šole za obdobje 1950–1952 izvoljen za njenega rektorja.

Strokovno je ves čas sodeloval z državnimi in ljubljanskimi mestnimi organi, zlasti z železniško direkcijo in med drugim predsedoval odboru za rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča. Skupaj z drugimi strokovnjaki je izdelal študije za železniško povezavo z rapalsko pogodbo odrezanega slovenskega ozemlja z morjem (projekti: Ogulin – Drežnica – Vinodol na Sušak – Reko oziroma Malinsko na Krku, Dubica – Drežnica – Sušak – Reka ter Kočevje in Črnomelj preko Lukovdola mimo Vrbovskega na Srpske Moravice). Izdelal in objavil je številne študije možnih železniških prog v Sloveniji. Posvečal se je tudi vprašanjem dolenjskega krasa in o tem objavil več strokovnih člankov (npr. Kraška ilovica: njene značilnosti in vpliv na zgradbe, 1953).

Forrás és szakirodalom

225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 358.
Alojzij Hrovat. (citirano: 15. 12. 2021) Dostopno na naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Alojzij_Hrovat
Enciklopedija Slovenije: zv. 4: Hac-Kare. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 53–54.
Slovenski biografski leksikon: 1. Knj.: Abraham – Lužar. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1925–1932, str. 354.

A bejegyzés szerzője: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2019 | Utolsó módosítás: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Alojzij HROVAT. (1885-1971). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 18. 9. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/alojzij-hrovat/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 5. 1. 2011

Franjo POTOČNIK

22. October 1935
Ob prelomu stoletij oziroma tisočletij leta 2000 si je zadal za veliko večino Slovencev nedosegljiv cilj: 200-krat osvojiti Triglav.
A bevitel dátuma: 11. 2. 2025

Olga RUSANOV

28. April 1927–9. November 2021
Olga Rusanova je bila med letoma 1969-1971 prva predstojnica Oddelka za arhitekturo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
A bevitel dátuma: 1. 7. 2011

Marija ŽAGAR

23. March 1921–26. June 1998
Bila je slavistka in profesorica, ki je poučevala na različnih šolah, bila je tudi mentorica pri dijaških glasilih.