Aleš UŠENIČNIK

Med leti 1874-80 je osnovno šolo obiskoval najprej v Poljanah, nato v Škofji Loki. Med leti 1880-88 je bil gojenec Alojzijevišča v Ljubljani. Bil je odličen dijak. Posebej se je odlikoval v grščini in latinščini. Z liričnimi pesmimi je sodeloval v dijaškem glasilu Domače vaje, objavljal pa je tudi v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Med leti 1888-95 je študiral filozofijo na Gregoriani v Rimu. Bil je najbolj nadarjen študent v letniku. Iz filozofije je doktoriral leta 1891 iz teologije pa leta 1895. Ordiniran je bil leta 1894.

V letih 1895-96 je bil stolni vikar v Ljubljani. Med leti 1897-1900 je bil suplent filozofije in osnovnega bogoslovja v Ljubljani. Med leti 1900-19 je bil profesor za dogmatiko in sociologijo, med leti 1919-38 pa redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. V letih 1922-23 je bil tudi rektor Univerze v Ljubljani. Leta 1938 se je upokojil in se posvetil urejanju in izdajanju Izbranih spisov. Zanimal se je za spoznavno teorijo. Razvijal je filozofsko smer novotomizma. Leta 1928 je postal dopisni član JAZU. Leta 1937 je postal član Akademije sv. Tomaža Akvinskega v Rimu. Leta 1938 je bil imenovan za častnega člana Slovenskega filozofskega društva, postal pa je tudi redni član SAZU. Leta 1948 je bil iz SAZU izključen, leta 1996 pa rehabilitiran. Leta 1938 je prejel častni naziv apostolski pronotar.