Aleksander Stanislav JURKOVIČ

Rojen 1968 v delavski družini. V otroštvu spoznava dialekt med Sečovim in Tuncovcem pri Rogaški Slatini, ki ga preučuje še danes. Odloči se za poklic ključavničarja in enako kot Josip Broz Tito zaide v povsem drugačne sfere.
Aleksander Stanislav Jurkovič – Sandi, ki je v otroštvu dobil tudi vzdevek Jura in kasneje Črni Jura (zaradi oblačenja – čeprav ni bil »darker«) si je po prvih samostojnih projektih nadel ime Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec. Mnogim Slovencem je znan tudi pod imenom Don Corleone, ki si ga je pridobil z imitiranjem Dona V. Corleonea v sedmih sezonah satirično–političnega šova v oddaji HriBar na nacionalni televiziji TV SLO.

Združuje več talentov, tako se je v preteklosti preizkusil kot igralec, imitator, menedžer, novinar (Rogaške Novice), urednik (fanzin KunstHaus), »etno pomp« arist, modni oblikovalec, kulinarični etnolog, pesnik, pevec, fotograf, proučevalec slatinskega dialekta, šeg in običajev (zgoščenka »Na svoji zemlji« (2001)), predvsem pa je znan kot strasten zbiratelj. Najbolj temeljito doslej je obdelal področje filografije (publikacija Filografska zbirka Ljudskega muzeja Rogaška Slatina – 2008, prva publikacija na to temo v slovenski zgodovini).
Svoje zbirke je najprej uredil v svoji osebni zbirki Ljudski muzej Nanija Poljanca (1968-2069), ki jo je javnosti prvič predstavil oktobra leta 2005. Kasneje je Ljudski muzej Nanija Poljanca preimenoval v Ljudski muzej Rogaška Slatina, ki je od l. 2012 sestavni del kulturno-turističnega središča Anin dvor.

Leta 1993 je organiziral prvi koncert skupine Laibach v Rogaški Slatini. Na ogled je postavil več svojih fotografskih razstav. Je menedžer mladega violinista Teofila Milenkovića, ki je več let zapored nastopal v Rogaški Slatini; kot Don Vito Corleone iz oddaje HriBar se je leta 2007s skupino MI2 udeležil slovenskega predizbora za Evrosong s pesmijo »Bella mia«, kjer so zasedli tretje mesto. Kot igralec je s skupaj 250 nastopajočimi organiziral 48-urni performans Poljanec bulldog/48ur v Kulturnem centru Rogaška Slatina. Izdal je prvo slovensko filografsko knjigo, v kateri je predstavljena njegova zbirka originalnih podpisov znamenitih osebnosti. Izdal je pesniško zbirko »Triptih Ljudske poezije« v dveh (2) izvodih. 8. marca 2011 je skupaj z enako mislečimi prijatelji ustanovil ilegalno grupo KunstHaus, mesec za tem je bila odprta ena najmanjših galerij »Top Sekret Gallery« (2,002 m2) iz tega gibanja je nastal tudi fanzin KunstHaus, ki izhaja po potrebi.