Albina NEĆAK LÜK

Odraščala je v Prekmurju. V Murski Soboti je končala gimnazijo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz angleščine in francoščine. Leta 1965 se je zaposlila na Inštitutu za narodnostna vprašanja, kjer je z manjšimi prekinitvami 30 let raziskovala z jezikom in etničnostjo povezane pojave. Pod mentorstvom profesorice Brede Pogorelec je pripravila in  leta 1983 zagovarjala interdisciplinarno doktorsko disertacijo Družbene razsežnosti dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju Prekmurja in s tem dosegla  doktorat  iz sociologije jezika. Med 1984 in 1992 je bila zaposlena na Pedagoškem inštitutu. Iz tega časa je njena raziskava dvojezičnega izobraževanja v Prekmurju, strnjena v  monografiji Vzgoja in izobraževanje v večjezičnih okoljih: motivacija za učenje maternega in drugega jezika v dvojezični osnovni šoli v Prekmurju (1989).

Na prelomu stoletja so v treh zvezkih (1998, 2000 in 2002) izšli izsledki projekta Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru, ki ga je zasnovala in vodila  na Inštitutu za narodnostna vprašanja; projekt osvetljuje poglede pripadnikov različnih narodnosti na sobivanje v  narodno mešanem okolju vzdolž slovenske meje, v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, med drugimi tudi stališča pripadnikov slovenske in madžarske skupnosti na narodno mešanem območju v Prekmurju in v Slovenskem Porabju na Madžarskem.

Na njeno pobudo se je na Oddelku za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v študijskem letu 1992/93 vzpostavila še smer Splošno jezikoslovje, v okviru katere je do upokojitve vodila katedro za uporabno  jezikoslovje. Na tem oddelku je leta 1998 postala redna profesorica, med letoma 2004 in 2008 je bila tudi predstojnica. Leta 2009  ji je bil podeljen naziv zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani.

Bila je predsednica komisije strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje na narodno mešanih območjih in predsednica Razširjene področne skupine za šolstvo narodnih manjšin. Bila je tudi članica delovne skupine za jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko pri državnem zboru Republike Slovenije ter Sveta za jezike Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije. Leta 2001 je bila članica nacionalnega odbora za pripravo Evropskega leta jezikov. Kot sodelavka strokovne skupine Sveta Evrope in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije za pripravo poročila Prerezi jezikovne politike Republike Slovenije v izobraževanju je objavila monografijo Language Education Policy in Slovenia (2003).

Strokovno se je posvečala uporabnemu jezikoslovju; bila soustanoviteljica Društva za uporabno jezikoslovje Slovenije in en mandat (1987-1989) tudi njegova predsednica. Kot urednica in avtorica člankov je sodelovala v reviji Uporabno jezikoslovje ter reviji za etnične študije Razprave in gradiva. Uporabno jezikoslovje je v osemdesetih letih razvijala in poučevala v okviru predavanj na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Je članica Pomurske akademske znanstvene unije, predava na evropskih univerzah in mednarodnih posvetih, dejavna je v mednarodnih stanovskih združenjih in znanstvenih ustanovah.