Napredno iskanje
sl
en hu it sl

RAČIČ, Andrej

Portret - Andrej RAČIČ
Rojen:
4. november 1808, Gorica (obč. Krško)
Umrl:
4. marec 1883, Cerklje ob Krki (obč. Brežice)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

V ljudsko šolo je hodil v Idriji, nekaj gimnazijskih razredov je obiskoval tudi v Novem mestu, kjer se je naučil latinščine in nemščine.

Bil je izučen mizar, organist in cerkovnik v Cerkljah na Dolenjskem, kjer je tudi poučeval v nedeljski nadaljevalni šoli in s tem postal začetnik učiteljska rodu Račičev. Prav tako sta bila učitelja njegov sin Alojz Račič, ki je najdlje poučeval v Čatežu ob Savi in Boštanju ter njegov vnuk Božo Račič, ki je bil tudi etnograf in promotor domače obrti.

Izdelovanja orgel se je Račič naučil pri orglarskem mojstru Janezu Mandlinu, ki je imel delavnico najprej v Ljubljani, kasneje pa v Trebnjem in je deloval v glavnem na Dolenjskem, ter pri Walckerju v Ludwigsburgu na Bavarskem. Zraven hiše v Cerkljah je imel leseno delavnico, kjer je izdeloval orgle. Prav tako je iz stare cinaste posode, ki jo je kupoval na Hrvaškem, izdeloval cinaste piščali. Pretežno na Dolenjskem naj bi bilo osem njegovih del, ki so nastala v časovnem obdobju od 1854 do 1865. Danes so njegove orgle ohranjene v Zagradu, na Trški gori nad Krškim in v Malih Vodenicah. Ohranjene in restavrirane so tudi njegove edine orgle na Hrvaškem iz leta 1858, ki se nahajajo v župnijski cerkvi v Petrovini pri Jastrebarskem. Njegovi izdelki imajo značilnosti orgel zgodnjega klasicizma.

Viri in literatura

Armano, E. Prioriteti vezani uz zaštitu povijesnih i spomeničkih orgulja u Hrvatskoj. Arti musices, 2019, vol. 50, št. 1–2, str. 140–141. https://hrcak.srce.hr/file/340349
Časovni pregled delovanje nekaterih orglarjev na Slovenskem: Orgle.si. https://orgle.si/arsors_arhiv/arsors_ljudje.htm
Koter, D. Izdelovalci glasbil na Slovenskem 1606-1918. Muzikološki zbornik, 2003, let. 39,  str. 145.
Premrl, S. Nekoliko statistike o orgljah v ljubljanski škofiji. Cerkveni Glasbenik: glasilo Cecilijinega društva v Ljubljani, maj–junij 1919, let. 17, št. 5–6, str. 35–36.
Slovenski biografski leksikon: 3. knj.: Raab-Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 2.
Zorec, Č. Pogovori o Stražišču pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi. Glas, 14. 4. 1973, let. 26, št. 29, str. 10.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 8. 12. 2025
Mateja Kambič. RAČIČ, Andrej. (1808-1883). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 20. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/racic-andrej/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 16. 11. 2016

MATJAŠIČ, Jurij

22. april 1808–12. maj 1892
Osnovno šolo je obiskoval na Ptuju, gimnazijo pa v letih 1822−1827 v Mariboru. Študiral je modroslovje in bogoslovje v Gradcu, kjer je bil posvečen...
Datum vnosa: 21. 9. 2017

JEREB, Nikolaj

Mladost je preživel v mestnem predelu, ki ga domačini imenujejo Gasa. Oče Ivan je bil rudar, mati Ivana (roj. Pišlar) gospodinja, ki je umrla, ko s...
Datum vnosa: 15. 12. 2011

BOGATAJ, Ignac

14. julij 1788–4. maj 1852
Lastnik gradu Bogenšperk od leta 1819 naprej.