ŽUŽA, Jelica

Jelica (Gabrijela) Žuža se je rodila 12. aprila 1922 v Celju davčnemu upravitelju in posestniku Francu ter Dragi (r. Lipold) Žuža.

Po končani meščanski šoli jo je opazil mojster Matej Sternen, pri katerem se je učila slikarstva eno leto. V letih 1942 in 1944 je študirala na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, kjer se je seznanjala predvsem z risbo in kompozicijo. Nato je odšla na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani (1945 – 1947) in diplomirala leta 1947 pri profesorju Gojmiru Antonu Kosu. Slikarsko specialko je opravila pri profesorju Marinu Tartagliji v Zagrebu med letoma 1947 in 1950. Njegov vpliv tonskega slikarstva in slikanja v plasteh je opazen pri vseh njenih slikah. V času svojega študija je tudi veliko potovala po Angliji, Avstriji, Franciji, Grčiji, Nizozemski, Italiji in Španiji.

Samostojno je razstavljala v Zagrebu (1955), v Celju (1961), v Žalcu (1965), v Zemonu pri Vipavi (1981) ter Ljubljani (2003). Sodelovala je tudi na skupinskih razstavah v Celju, Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu, Žalcu, Osijeku, na Rijeki, v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Londonu, Stockholmu, Udinah, Veroni in Vicenzi. Njena dela so zastopana v zbirkah v Celju in Mariboru, v Galeriji suvremene umetnosti, v Moderni galeriji v Zagrebu, v galerijah na Rijeki in v Cetinju ter v drugih javnih in zasebnih zbirkah doma in na tujem.

Čeprav je njen opus slik po številu majhen, jo poznavalci slikarstva zelo cenijo. Leta 1972 je bila prvič nagrajena za svoje delo v Slovenj Gradcu, kjer je dobila nagrado za slikarstvo na Jugoslovanski razstavi del. Istega leta je prejela še dve nagradi, in sicer v Ljubljani Odkupno nagrado na razstavi Društva slovenskih likovnih umetnikov in v Udinah Plaketo na razstavi InArt. 1973 ji je bila v Ljubljani podeljena Nagrada Prešernovega sklada za njen slikarski opus. Občina Žalec ji je leta 1975 podelila Nagrado Občine Žalec, dve leti kasneje pa še Savinovo nagrado. V letu 1980 ji je bila v Cambridgeu podeljena Plaketa mednarodne biografske zveze Who is who of Women. Naziv častne občanke Občine Žalec je prejela v letu 2000.

Kot svobodna umetnica je najprej živela v Zagrebu, po letu 1960 pa v Žalcu, kjer je doprinesla velik delež h kulturnemu razvoju mesta. Bila je tudi med pobudnicami ustanovitve Savinovega razstavnega salona, ki ga je vodila v letih 1974 in 1978. Po upokojitvi se je leta 1982 preselila v Ljubljano, kjer je živela do smrti.