Rodila se je očetu Jožetu, delavcu in materi Ivanki Bizjak, gospodinji. Osemletko je obiskovala v Zgornji Branici in v Štanjelu na Krasu, gimnazijo pa v Postojni. Diplomirala le leta 1978 z nalogo iz provincialne arheologije in zgodnjega srednjega veka. Magisterij (leta 1991) in doktorat (leta 1995) iz arheologije je opravila na Ljubljanski univerzi, doktorski študij muzeologije pa leta 2011 na zagrebški univerzi. Dopolnilno se je izobraževala v letih 1995 in 1996 na ICOM Mednarodni muzeološki šoli v Brnu na Češkem. V šolskem letu 1997/98 je s pomočjo štipendije fondacije J. Paul Getty študirala v Los Angelesu, New Yorku in Filadelfiji (ZDA). Leta 2000 ji je štipendija fundacije J. Paul Getty omogočila izobraževanje še na Vzhodno angleški univerzi v Norwichu blizu Londona.
Od leta 1975 do 1982 je s presledki poučevala zgodovino in likovno vzgojo na gimnaziji v Kamniku. V leti 1995-97 je bila zaposlena v Mestnem muzeju v Ljubljani. Od leta 1997 pa je kustosinja v Gorenjskem muzeju v Kranju. Njen trenutni status je muzejska svetnica. Hkrati je delala tudi na Oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Tu je leta 1991 pridobila status raziskovalke in vodila proseminar za provincialno rimsko arheologijo. Sedaj je docentka za materialno kulturo na Arheološkem oddelku in za muzeologijo na Individuelnem doktorskem študiju heritologije.
Izkopavala je v Ogleju (1989, Italija), v Ljubljani (rimska Emona), na ljubljanskem Barju, v Stični, na Hvaru (Hrvaška) in na Ajdni (1999). Je avtorica arheoloških razstav Železna nit (2002) in Zlata doba Karnija (2006) ter serije razstav Vitrine meseca na različne interdisciplinarne teme v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prav tako je avtorica preko 150 znanstvenih, strokovnih prispevkov s področja arheologije in muzeologije ter različnih poljudnih člankov v domačih in tujih revijah ter drugih publikacijah, prispevkov in poglavij v strokovnih in poljudnih monografijah. S prispevki o arheologiji (recenzije, ocene, poročila, didaktika), likovni umetnosti in književnosti se je oglašala v Primorskih Novicah, Primorskih Srečanjih, v Delu in Gei. V soavtorstvu z možem A. Perkom je pisala tudi o človeških stiskah. Je tudi pravljičarka in pesnica.
Vidrih Perkova je aktivna članica mednarodnega Društva za preučevanje rimske keramike RCRF, Mednarodnega društva za preučevanje svetil ILA in Aktivna članica mednarodnega komiteja za muzeje ICOM pri UNESCU in mednarodnega komiteja za muuzeologijo ICOFOMpri Unescu. Prizadeva si za reorganizacijo slovenskih muzejev in vključevanje javnosti v dediščinskih procesih, aktivno sodeluje pri izobraževanju muzealcev in objavlja temeljne prispevke s področja muzeologije na Slovenskem. Organizira in vodi muzejske večere ter javne diskusije na temo slovenske dediščine.
Muzeologija, arheologija za javnost in muzej Krasa (disertacija), 2011
Pripovedka iz Karnija ali Ni ga čez dober nasvet, 2009
Poletje je dalo na glavo klobuk (v soavtorstvu z možem Andrejem), 2006
Zapisano v prabiti (pesniška zbirka), 2006
Poznoantične amfore v Sloveniji (disertacija), 1994
Leta 1983 je prejela nagrado Tržaške Mladike za pesniški cikel Potovanje na Kras in leta 2010 nagrado Zlata hruška Pionirske knjižnice v Ljubljani za najboljši mladinski tekst, tj. za Pripovedko iz karnija. Leta 2003 je prejela še nagrado Slovenskega arheološkega društva za stalno arheološko razstavo Železna nit.
Pustite me z glavo skozi zid, tistim, ki bodo šli za menoj, bo laže! Verena Perko, arheologinja, muzeologinja, Delo, 24. dec. 2009,št. 298
A. Zgonik: Ni ga čez dober nasvet, Delo, št. 211 (12. sep. 2009), str. 20
M. Košir: Osebnostna rast brez bližnjic : Verena in Andrej Perko, Poletje je dalo na glavo klobuk!, Trubar, Delo, št. 248 (5. okt. 2006), str. 20
Pesnica Verena Perko = Poetessa Verena Perko, Kamniški zbornik 2006, str. 315-317
J. Justin: Nagrajena Železna nit : odkrivajmo kulturno dediščino,Kranjčanka, št. 12 (dec. 2003), str. 53
V. in A. Perko: Kaj mi pomeni družina, Tretji dan, št. 2 (1993), str. 40-41
D. Svoljšak: Vidrih-Perko, Verena, Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek,Ljubljana 2000,str. 236