Krščen 28. maja 1641 v Ljubljani, u. sept. ali okt. 1693 v Krškem (datum 19. sept. ni dokazan), pok. v družinski kapeli v Mediji. Šolal se je na jezuitski gimnaziji v Ljubljani in se kot prostovoljec udeležil bojev s Turki, obiskal na popotovanjih veliko evropskih držav, po vrnitvi pa je kupil grad Bogenšperk pri Litiji. Tam si je uredil knjižnico, zbirko grafičnih listov in inštrumentov ter stavnico. V bakroreznici je imel zaposlenih nad 10 domačih in tujih mojstrov ter z njihovimi bakrorezi opremil svoje številne knjige. Med njimi zavzema prvo mesto Slava vojvodine Kranjske, v kateri je prikazal zgodovino Kranjske in jo opremil z več kot 500 podobami. Delo obsega 15 knjig v 4 zajetnih zvezkih (izšlo 1689). Zaradi ogromnih stroškov s tem delom je moral posest razprodati in si kupiti hišo v Krškem, kjer je tudi umrl. Od devetih otrok iz prvega zakona jih je pet umrlo v mladih letih. Trije sinovi so bili redovniki. Slavo vojvodine Kranjske je v prejšnjem stoletju ponatisnil novomeški tiskar Janez Krajec. Najobsežnejšo študijo o Valvasorju je napisal dr. Branko Reisp, najboljši poznavalec Valvasorja in njegovega dela. Novomeščanka Tita Kovač Artemis je napisala biografski roman Spomini barona Valvasorja (1973).
- ES 14, str. 131-134 – Ekslibris
- SBL 13., str. 345-354.
- Slovenska književnost (CZ 1982), str. 375.