Po končani osnovni šoli v Vipavskem Križu (1896-1900) je po opravljeni pripravnici v Gorici (1900-1902) obiskoval realko v Idriji (1902-1908). Kot štipendist goriškega deželnega odbora je šolanje nadaljeval na Višji šoli za vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo v Klosterneuburgu pri Dunaju (1908-1911) in opravljal enoletno prakso v Podlehniku pri Ptuju. Po končanem šolanju (1912) je odšel v Kraljevino Srbijo in tam delal kot kletar, drevesničar, trsničar in učitelj na kmetijski šoli v Bukovi ob Donavi. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran in je pod vojaško upravo delal kot potujoči učitelj za kmetijstvo v Danilovgradu in v vojaški kleti v Smederevu. Po vojni se je vrnil na Goriško in deloval kot potujoči učitelj za kmetijstvo, prirejal je predavanja, tečaje in praktične delavnice o sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu. Ustanovil je trgovino s semeni in drugim kmetijskim materialom Vinagraria na Travniku v Gorici. Trgovina pa je bila tudi zbirališče Slovencev z okoliškega podeželja. Zaradi nenehnega šikaniranja oblasti je leta 1930 trgovino prodal Josipu Rustji in odšel v Smederevo, kjer je postal direktor Vinarske zadruge Smederevo,. Skrbel je za uvajanje novih sort in sodobne tehnologije v tamkajšnje vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo. Za vse te zasluge je leta 1965 v Godominu pri Smederevu prejel častno diplomo in nagrado.
Po upokojitvi se je leta 1955 vrnil v Ljubljano in se ukvarjal s čebelarstvom.
Velikega pomena je tudi njegovo prosvetno in kulturno delovanje. Bil je med ustanovitelji Goriške matice, v raznih časopisih je objavil okoli 500 strokovnih prispevkov, s pisanjem je nadaljeval tudi po preselitvi v Jugoslavijo. Leta 1929 je Goriška matica izdala njegovo knjigo Kmečko branje.
Bibliografija je objavljena na spletni strani Slovenskega biografskega leksikona.
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 16. Gorica, 1990, str. 137
Osebnosti : veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 2008, geslo: Ušaj Just