Rojena v Celju kot srednja od treh sester. V mestu je obiskovala osnovno in srednjo ekonomsko šolo, potem pa se zaposlila kot ekonomski tehnik v takrat zelo uspešni tekstilni tovarni Metka. Tam se je srečala s sindikalnim športnim gibanjem, značilnim za tisti čas, enako pa je bilo pri kasnejši zaposlitvi v Aeru. Že v Metki je začela s kegljanjem in vedno več časa posvečala tekmovalnim pripravam kot članica kegljaškega kluba Partizan Kovinar Štore. Leta 1970 je bila na osnovi odličnih rezultatov v republiškem merilu izbrana v državno reprezentanco Jugoslavije. Članica štorskega kluba je ostala vse do leta 1973 in v tem času zbrala 13 nastopov za državno reprezentanco. Leta 1972 je na svetovnem prvenstvu v Splitu z žensko ekipo dosegla svojo do takrat najpomembnejšo kolajno.
Leta 1974 so žensko kegljaško ekipo ustanovili tudi v Celju in Majda je začela trenirati v njenem sklopu. K uspehom so jo vodili trenerji Viki Vanovšek, Jože Lubej, Viki Dorn in Lado Gobec. V tem času so celjske kegljavke že postajale svetovno znane. Po uspehu v Splitu sta bili najuspešnejši svetovni prvenstvi leta 1976 (na Dunaju s srebrno kolajno ekipno in zlato v parih) in leta 1978 v Švici s srebrno ekipno kolajno. Za ljubiteljske športnice je bil to izjemen uspeh in Magda Urh je postala tako prva rojena Celjanka z zlato kolajno s kakšnega svetovnega prvenstva.
Kariero vrhunske športnice je opustila leta 1980.
V letih 1975 in 1984 je opravljala tudi delo kegljaške sodnice in prejela številna priznanja: Ziherlovo in leta 1976 tudi Bloudkovo plaketo. V letih 1972 in 1978 je bila šestkrat proglašena za najboljšo športnico Celja.
Živi v Celju in Letušu ter še vedno navdušeno spremlja razvoj kegljaškega športa in uspehe predvsem celjske ženske kegljaške ekipe, ki jo je uspešno vodil Lado Gobec.
Nagrade in priznanja (izbor):
- plaketa Branka Ziherla
- Bloudkova plaketa, 1976
- najboljša športnica Celja, 1972−1978
M. Podjed: Svetovna kegljavka, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 92–93
Šport v Celju 1890–1990, Celje 1990