Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

UDE, Lojze

UDE Lojze
Foto: osebni arhiv

Foto galerija

Rojen:
18. junij 1896, Križe pri Tržiču, Slovenija
Umrl:
28. februar 1982, Mali Lošinj (Hrvaška), Hrvaška
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Ljudsko šolo je obiskoval v Tržiču (1903-1907), ter nato nadaljeval na klasični gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani.
Aprila 1915 je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko, januarja 1917 je dobil čin praporščaka (Fähnrich), pozneje poročnika, v vojski ostal do razpada avstroogrske monarhije. Kot poročnik se je pridružil koroškim prostovoljcem, ki so pod poveljstvom majorja A. Lavriča 19. novembra 1918 zasedli Borovlje in se udeležil še drugih bojev za slovensko severno mejo.
Jeseni 1919 se je vpisal na ljubljansko univerzo, absolviral pravo (diplomiral maja 1929) in sedem semestrov filozofije.
Služboval je kot pripravnik 1929–1935 na okrajnem sodišču v Tržiču in Ljubljani, ter v v odvetniških pisarnah v Murski Soboti, Lendavi in Celju. Odvetniški izpit je opravil aprila 1935 in julija istega leta odprl odvetniško pisarno v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je ostal do 1941. Istočasno je bil tudi publicist. Ves čas je bil napreden intelektualec, ki je pisal tudi o pomembnih političnih vprašanjih, nikoli pa ni bil strankarsko organiziran.
Ob nemški okupaciji Štajerske se je pred prisilno preselitvijo v Srbijo z družino umaknil v Ljubljano in se povezal z OF. Januarja 1944 je ob ustanovitvi partizanskega Znanstvenega inštituta postal njegov tajnik, pozneje vršilec dolžnosti direktorja.
Med leti 1948-1956 je bil vsako drugo leto direktor Inštituta za narodnostna vprašanja. Po politični odstranitvi pa je bil referent v Narodni in univerzitetni knjižnici za zamejski in tuji tisk (1956-1965). Društveno se je udejstvoval v Zvezi prostovoljcev za severno mejo ter kot odbornik in predavatelj v Društvu za mednarodno pravo na pravni fakulteti.
Je avtor več knjig o kulturni in politični zgodovini Slovencev (posebej Koroških) v 20. stoletju.
Znana je njegova polemika “preko” pisem z Dušanom Kermaunerjem po sklenitvi pakta med Stalinom in Hitlerjem. Polemiko je objavila Nova revija.

Dela:
Slovenci in jugoslovanska skupnost, 1972
Koroško vprašanje, 1976
Boj za severno slovensko mejo 1918-1919, 1977
Moje mnenje o položaju. Članki in pisma 1941-1944, 1994

zlata Obiličeva medalja za hrabrost (1920)
red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki (1951)
red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1951)
red dela z rdečo zastavo (1956)
red zaslug za ljudstvo s srebrno zvezdo (1968)
red za hrabrost (1972)
red republike z zlatim vencem (1979)
ob 70-letnici mu je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu podelila Drabosnjakovo priznanje (1966)
Kidričeva nagrada za življenjsko delo (1978)

J. Košnjek: Lojze Ude, pozabljen tržiški domoljub, Gorenjska, november 2011,str. 12 in 13
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1217
P. Likar: Lojze Ude – moje bitke, Maribor : Obzorja, 1980

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 1. 4. 2016 | Zadnja sprememba: 5. 3. 2020
Miran Lola Božič. UDE, Lojze. (1896-1982). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 9. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ude-lojze/
Prijavi napako