Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

TOPLAK, Franc

TOPLAK Franc
Foto: Jubilejni zbornik: 1922–1932, Ptuj, 1932, str. 75

Foto galerija

Rojen:
14. september 1857, Mostje
Umrl:
7. april 1930, Ptuj
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:

Franc Toplak je obiskoval gimnazijo na Ptuju. Po končani nižji gimnaziji je moral v vojsko. Leta 1878 je odšel v Bosno, kar je odločilno vplivalo na njegovo nadaljnjo življenjsko pot, saj je v Bosni ostal tudi po zasedbi. V letih 1880–1881 so ga poslali na tečaj za vojaške stavbenike na Dunaj, da bi se usposobil v tehniški stroki. Kot vojaški stavbni mojster je leta 1881 odšel v Zadar, prihodnje leto pa v Knin za samostojnega upravitelja trdnjave, kjer je ostal do leta 1886.
V Zadru je spoznal bodočo ženo in se z njo poročil leta 1883. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, šest sinov (pet jih je padlo v prvi oz. drugi svetovni vojni) in hči, ki se je kasneje poročila z dr. Franjom Šalamunom. Zaradi šolanja otrok se je družina želela preseliti v kakšno mesto s srednjo šolo, v Celje ali na Ptuj. Ker so takrat slovenske uradnike odrivali od takih mest, jim je šele po posredovanju uglednega dr. Franca Jurtele leta 1895 uspelo priti iz Šmarja na Ptuj. Toplak je po nekaj letih kupil hišo z obširnim vrtom in tukaj ostal vse do svoje smrti.

Že v Šmarju se je skupaj z narodno zavednimi možmi udeleževal narodnega dela. Tam se je spoznal tudi z Francom Jurtelo, ki je prav tam odprl svojo odvetniško pisarno. Tudi on se je leta 1897 vrnil iz Šmarja na Ptuj in prevzel vodstvo narodnega dela, pri čemer mu je bil Toplak v veliko oporo. Udejstvoval se je tudi pri Ptujski posojilnici in pri Kmetijskem društvu. Po smrti F. Zelenika leta 1910 je prevzel blagajniške posle v načelstvu Posojilnice. Kot dolgoletni sodelavec dr. Franca Jurtele je po njegovi smrti postal načelnik ptujske Posojilnice, saj je veljal za najboljšega poznavalca prebivalstva v ptujskem okraju.

Vedno je bil zvest svojemu narodu, kar je pokazal predvsem kot predsednik Narodne čitalnice v Ptuju, katero so narodni nasprotniki hoteli uničiti. Velike zasluge, da se to ni zgodilo, je imel prav Toplak.

J. Komljanec: Franc Toplak. V: Jubilejni zbornik: 1922–1932, Ptuj, 1932, str. 75–77.
Podatki iz družinske kronike, elektronska pošta dr. Ludvika Toplaka, 11. april 2018 (hrani arhiv KIPP).

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 10. 7. 2018 | Zadnja sprememba: 8. 5. 2020
Iva Habjanič. TOPLAK, Franc. (1857-1930). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 1. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/toplak-franc/
Prijavi napako