Rodil se je očetu Juliju, fotografu in materi Amaliji r. Kranjc. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v Slovenski Bistrici, nato je šolanje nadaljeval na učiteljišču v Mariboru, kjer je leta 1935 maturiral. Med leti 1935-1938, ko je bil brez zaposlitve, se je ljubiteljsko posvečal kulturno-prosvetnemu delu na podeželju in ustanovil prosvetno društvo. Leta 1938 je dobil mesto učitelja na osnovni šoli v Črešnjevcu. Od 1943 do osvoboditve je sodeloval v NOB. Po osvoboditvi je bil med leti 1946-1948 okrajni šolski nadzornik v Slovenskih Konjicah, nato do 1952 predavatelj in upravnik Srednje partijske šole pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani. Vmes je študiral zgodovino na Višji pedagoški šoli in po diplomi 1952 učil na učiteljišču v Novem mestu. V letih 1955-1961 je bil organizacijski sekretar Zveze komunistov v Kopru, ter izredno študiral geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je 1961 diplomiral in bil junija istega leta izvoljen za predavatelja na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Leta 1964 je doktoriral z disertacijo Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju. Od 1965-1967 je bil izredni profesor na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Leta 1967 je postal ravnatelj Ekonomsko administrativnega šolskega centra v Kopru, od leta 1968 pa vse do upokojitve leta 1975 je bil ravnatelj koprskega Pokrajinskega arhiva. V tem času je bil predsednik komisije za podelitve nazivov višji arhivist ter arhivski svetnik pri Skupnosti arhivov Slovenije.
S svojim znanstvenoraziskovalnim delom je postavil široke temelje na poglobljeno in večplastno proučevanje podeželja v različnih obdobjih socialno-gospodarskega razvoja. Po njegovi zaslugi, se je slovenska geografija uveljavila tudi v sredozemskih deželah.
Leta 1990 je postal član Evropske akademije za književnost, znanost in umetnost, ki ima sedež v Neaplju, dve leti kasneje pa njen častni konzul v naši državi.
Monografije
Populacijske spremembe v Koprskem primorju : koprski okraj bivše cone B. Koper, 1961
Zgodovina za poklicne šole. Ljubljana, 1968
Murska republika 1919. Murska Sobota, 1970
Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri, 1988
Geografska imena v severozahodni Istri, (Knjižnica Annales, 18), 1998
Toponimi Koprskega primorja in njegovega zaledja, (Knjižnica Annales, 23), 2000
Kelti in Slovenci: ostanki keltske kulture in civilizacije na Slovenskem, 2005
Venčesl in okolica. Slovenska Bistrica, 2006
Kraški toponimi, 2006
Melikovo priznanje
Primorski slovenski biografski leksikon. Tič – Velikonja. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1990. 16. Snopič.
Zdenka Lovec. Dr. Julij Titl, geograf, zgodovinar, publicist, raziskovalec, znanstvenik, član evropske akademije. Primorska srečanja: revija za družboslovje in kulturo. 1991, let.16, št. 115, str. 30-33.
Milan Natek. Prof. dr. Julij Titl 85 – zaslužni član Evropske akademije. Geografski obzornik : časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje. 1991, let. 38, št. 1, str. 44-45.
Milan Natek. Prof. dr. Julij Titl 85–letnik . Delo. 22. dec. 1999, let. 41, št. 297, str. 14.
Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. SAZU, 2009.