Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Nato je pomagal očetu na kmetiji in v gozdu. Leta 1906 je odšel v Ameriko. V Ameriki je bil najprej delavec in kasneje trgovski potnik v Rock Springsu (Wyoming). Vključil se je v društveno delo. Kmalu je postal predsednik Društva sv. Barbare. Leta 1915 je bil predsednik VI. konvencije Slovenske narodne podporne jednote in član ter kasneje tudi tajnik Slovenskega oz. Jugoslovanskega republikanskega združenja. Bil je tudi član Kluba št. 1 Jugoslovanske socialne zveze, društva Francisko Ferrer št. 131, delničar in član direktorija Slovenskega delavskega centra v Chicagu ter predsednik njegovega družbenega kluba.
Bil je zaveden socialistični delavec, dober govornik, igralec in režiser. Pripravil je dva predloga za preureditev koledarja, ki ju je poslal Društvu narodov v Ženevi, ki je pripravljalo koledar veljaven za ves svet. Predloga sta poznana kot »Taucherjev koledar«. Po prvem predlogu naj bi leto imelo 10 mesecev po 36 dni, po drugem pa dvanajst mesecev po 30 dni. Kar bi dnevov ostalo, naj bi bili svetovni prazniki.
Pisal je pesmi, prozo, drame in politične članke. Večino prispevkov je objavljal je v ameriških časopisih: Ameriški družinski koledarji, Cankarjev glasnik, Čas, Glasilo SNPJ-Prosveta, Majski glas, Proletarec. Teme njegovih krajših pripovedi so bile v glavnem spopadi med bajtarji in kulaki, izkoriščanje delavskega razreda v Ameriki in življenje slovenskih izseljencev. Napisal je roman Slovenec glavar Indijancev.
Slovenec glavar Indijancev, Glasilo SNPJ 1908
V uredništvu, Ameriški družinski koledar 1922 (satirična komedija)
Čarlijeva ženitev, 1917 (šaloigra)
Trije ženini, 1917 (šaloigra)
Slovenski biografski leksikon, 12. zvezek, Ljubljana 1980