Rajko Šugman je redni profesor Fakultete za šport v pokoju in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Upokojil se je leta 2000 z 42 leti delovne dobe.
Maturiral je leta 1954 na učiteljišču v Mariboru. Najprej je končal Višjo in za tem še leta 1964 Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani in nadaljeval študij na Pravni fakulteti, vendar ga ni dokončal. Doktoriral je leta 1982 na Fakultetu za fizičku kulturu v Zagrebu. Izpopolnjeval se je na Inštitutu za telesno vzgojo in šport Karlove Univerze v Pragi, na državnih institutih v Moskvi in Leningradu (štipendija ZTKJ), na Dunaju (Knafljeva štipendija) in v Veliki Britaniji (štipendija British Council).
Zaposlen je bil v Ljubljani na Obrtno izobraževalnem centru kovinskih in elektrotehničnih strok, Okrajni zvezi za telesno kulturo, Šolskem centru za telesno vzgojo, Republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo kot pomočnik sekretarja, Telesnokulturni skupnosti Slovenije in od leta 1978 na Fakulteti za šport, kjer je bil habilitiran za področje Organizacije menedžmenta športa, kasneje za znanost na področju kineziologije.
Bil je podpredsednik Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana, predsednik Gimnastične zveze Slovenije, predsednik IO TKS Slovenije, predsednik Skupnosti jugoslovanskih fakultet za telesno kulturo, član Komiteja ICSSPE Šport in prosti čas, šest let član Komiteja za razvoj športa (CDDS) Sveta Evrope v Strassbourgu in član njegovega Komiteja za raziskovalno delo (CDSR), predsednik Športne zveze Slovenije in član predsedstva ZTKJ, član iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenske olimpijske akademije ter slednje osem let njen direktor. Bil je dekan Fakultete za šport in prorektor Univerze v Ljubljani.
Sodeloval je s Centrom za proučevanje sodelovanja dežel v razvoju, z različnimi fakultetami: Fakulteto za družbene vede (prej FSPN), Filozofsko, Ekonomsko, Fakulteto za upravo in Biotehnično fakulteto v Ljubljani, Ekonomsko-poslovno v Mariboru, Fakulteto za komercialne in poslovne vede v Celju, Fakulteto za menagment in pravo v Ljubljani, z Gea Collegom, Studijem 3S, s Fakultetama za fizičku kulturu v Zagrebu in v Skopju, Visoko športno šolo v Kölnu, Fakulteto za telesno vzgojo in šport v Pragi in Nacionalno športno akademijo v Sofiji. Veliko znanja je pridobil na Centru za šport v Loughboroughu, na Visoki športni šoli v Kölnu in na Visoki katoliški šoli za menedžment v Tilburgu. Predaval je na fakultetah v tujini in sodeloval na mnogih mednarodnih znanstvenih kongresih, simpozijih ter posvetovanjih.
Izdal je 24 knjižnih strokovnih in literarnih del, 23 samostojnih pomembnih del v sklopu drugih publikacij, 16 učbenikov in 31 raziskav. Objavljenih ima 48 prispevkov na konferencah, simpozijih in posvetovanjih v tujini in doma, 213 znanstvenih in strokovnih člankov ter 114 strokovno poljudnih in drugih prispevkov. Izdal je 41 strokovnih gradiv in izdelal 74 recenzij ter uredil in souredil 35 publikacij.
Najpomembnejša njegova dela (brez raziskovalnih) so:
Organiziranost športa doma in v svetu, 1992
Mednarodno sodelovanje v športu, 1992
The conditions and relationships between governmental and non- governmental sports organizations in the European States, 1993
Športna prireditev, 1995
Zgodovina svetovnega in slovenskega športa, 1997
Organiziranost športa doma in v svetu, 1998
Josip Primožič Tošo, 1996 (soavtor)
Prelomno obdobje slovenskega športa: 1988–1994, 1999
Moj brat: (njegovo življenje in ustvarjalnost), 2003
Sto slovenskih športnikov, 2004 (soavtor)
Tišina vročine, 2005
Športni menedžment, 2006 (druga razširjena izdaja, soavtor)
Hura, igrajmo se v prostem času. Dediščina tradicionalnih ljudskih iger- sodobni šport, 2005
Drago Ulaga, 2006
Evgen Bergant – Kuki, 2008
Branko Elsner – Brane, 2011
“Kristo, Kristo, Kristo!”: Življenje, športna ustvarjalnost in delo univ. dipl. inž. Gradbeništva Borisa Kristančiča, 2013
Olimpizem. 2013
Na krilih atletike, 2013 (soavtor)
Najvišje nagrade in priznanja:
- zlata značka Zveze za telesno kulturo Jugoslavije z listino – najvišje športno priznanje v bivši SFRJ, 1980
- Bloudkova nagrada, 1985
- zlata plaketa s svečano listino Univerze v Ljubljani, 1988
- zlata plaketa Športne zveze Slovenije, 1996
- najvišje priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja STATUO IOC za šport in izobraževanje za leto 1999
- zlati medaljon – najvišje priznanje Fakultete za šport, 2001
- zlata plaketa Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, 2001
- častni znak svobode Republike Slovenije, 2001
- plaketa občine Gorišnica – najvišje priznanje za življenjsko delo občine, v kateri je bil rojen, 2004
- zlata plaketa ŠD Planica,1922–2000, 2005
- nagrada glavnega mesta Ljubljana, 2010
- častna listina Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez – najvišje priznanje OKS – ZŠZ, 2012
R. Šugman: Prispevek za biografski leksikon Spodnjepodravci. si, april 2015 (Hrani arhiv KIP).
Zbornik o življenju in delu Rajka Šugmana ob njegovi 80-letnici rojstva, Ljubljana, 2015.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od M do Ž, Ljubljana, 2008, str. 1152–1153.