Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

STRŽINAR, Ahacij

STRŽINAR Ahacij
Naslovnica Stržinarjeve "ksaverijanske knjige" iz leta 1741, v kateri je popisal dotedanje čudeže, ki so se zgodili v Radmirju. - Vir: Savinjske novice, 2. 3. 2023, let. 55, št. 9, str. 13.

Foto galerija

Rojen:
11. maj 1676, Suha, Slovenija
Umrl:
17. maj 1741, Nazarje, Slovenija
Variante imen:
Ahacij Steržinar
Poklici in dejavnosti:

Poznamo več zapisov imena Ahacija Stržinarja, in sicer Ahac, Ahacij, Ahaz; Sterschiner, Stershiner, Steržinar, Stržiner. Bil je šesti sin Marije in Marka Stržinarja, imel pa je pet starejših bratov in dve mlajši sestri. Osnovno šolo je verjetno dokončal v Škofji Loki, v bližini svojega rojstnega kraja. Pomanjkljivi so tudi podatki o njegovem gimnazijskem šolanju, šolal pa se je najbrž pri jezuitih v Ljubljani. Na Dunaju je študiral svobodne umetnosti in filozofijo, dosegel pa je naslov magistra. Dokončal je tudi teološki študij. Leta 1702 je bil posvečen v duhovnika. Leta 1703 je bil sprva kaplan oziroma vikar pri sv. Petru v Ljubljani in bil hkrati prvi vikar na Brezovici pri Ljubljani. V letih 1707–1713 je bil spovednik ljubljanskih klaris. Leta 1713 je postal župnik in dekan v Gornjem Gradu, kjer je služboval do leta 1733. Bil je tudi predstojnik Marijinega kolegija, semenišča ljubljanske škofije.

V Radmirju je decembra 1715, kot odziv na razmere, ko sta morila lakota in kuga, v podružnično cerkev sv. Barbare na Stražah postavil sliko umirajočega svetnika Frančiška Ksaverija, delo Janeza Mihaela Reinwaldta. Slika je je kmalu zaslovela kot čudodelna, zato je cerkev postala novo romarsko središče. Prvotna cerkev je kmalu postala premajhna, zato je Stržinar dal sezidati novo. Danes tam stoji baročna romarska župnijska cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki je bila zgrajena med letoma 1721 in 1725. Leta 1728 je bila posvečena svetemu Frančišku Ksaveriju. Leta 1733 se je župnik odpovedal službi v Gornjem Gradu in se je preselil v Radmirje, kjer se je v celoti posvetil češčenju sv. Frančiška in organizaciji božjepotništva. Umrl je leta 1744 v frančiškanskem samostanu v Nazarjah. Slovesno je bil pokopan v kripti cerkve svetega Frančiška v Radmirju.

Ahacij Stržinar je za mnoge nepoznan slovenski avtor, saj je pisal verske in poučne tekste ter nabožne pesmi, ki so bile objavljene v 18. stoletju. Božjo pot v Radmirju je Stržinar opisal v knjigi, ki je izšla leta 1741 in ki ima v prevodu iz nemščine in latinščine naslov Ksaverijanski slavilni in čudodelni grad, to je ksaverijanska pobožnost: milosti in dobra dela, ki so se pripetili na cesti po gričih pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem pri čudodelni sliki svetega Frančiška Ksaverija dobre smrti iz Jezusove družbe v letih od 1715 do 1740 in ki jih je zbral Ahacij Stržinar, upokojeni dekan in župnik v Gornjem Gradu, zdaj ravnatelj imenovanega čudodelnega kraja, in jih časovno razporedil, kot so bili javljeni. Knjiga je izšla šestkrat v nemščini, po enkrat pa v latinščini in italijanščini ter v dveh latinskih spisih, ki sta ostala v rokopisu.

Za slovensko literarno in versko življenje je pomemben, ker je leta 1729 izdal pesmarico Katoliš kršanskiga vuka pejsme, katere se pr kršanskimo vuko, božih potih, pr svetimu misijonu inu zlasti pr svetimo Frančiško Ksaverijo na Straže Gorniga Gradu fare nucno pojo … To je prva slovenska katoliška knjiga, ki vsebuje le pesmi, torej prvi takšen samostojen tisk, ki je izšel 134 let po zadnji protestantski pesmarici.

Peissem od teh velikih odpústikov te svete kríshove poti per te novi cerkvi svétiga Francisca Xaveria v’Gornim Gradu, 1730 (Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FJXJRWMS.)
Catholish kershanskiga vuka peissme: katére se per kershánskimo vuko, Boshyh potyh, per svétimu missiónu; inu slasti per svétimo Francisco Xaverio na Strashe Górniga Gradu fare nuznu poyo. Kir ie vsaki dan sa vsákiga romária popólnoma odpustik enkrat v’ letu: pogmérane inu na svitlóbo dane, 1729 (Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-17L0YZ5K.)
Xaverianische Ehr und Gnaden- Burg: das ist: Xaverianische Andacht, Gnaden und Gutthaten, so sich auf dem Bühel- Strasse bey Oberburg in Unter- Steyermarck bey dem Gnaden-Bild des Sterbenden Heiligen Francisci Xaverii de bona morte, von dem guten Todt, aus der gesellschaft Jesu, von dem Jahr 1715. bis 1740. sich zugetragen, und von R.D.M. Achatio Sterschiner… samt etlichen Andachts- übungen, 1741
Fortsetzung Xaverianischer Ehr- und Gnaden-Burg, das ist: Gnaden und Gutthaten, so auf der Bühel-Strasse Bey Oberburg, in unter Steyermarck, Bey dem Gnaden-Bild Des sterbenden Heiligen Francisci Xaverii, aus der Gesellschaft Jesu, von dem Jahr 1741, bis zum Ende des 1757sten Jahres sich zugetragen, mit Gutheissung hoher Geistlischen Obrigkeit, 1758 (Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3P2AHFX.)

Ahacij Stržinar. (citirano 14. 3. 2023). Dostopno na naslovu: https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1874-ahacij-strzinar.
Jesenovec, F. Ahacij Stržinar s Suhe (Ob 220-letnici njegove smrti). Loški razgledi, 1962, let. 9, št. 1, str. 126–138.
Smolik, M. Stržinar, Ahacij. Enciklopedija Slovenije: 12. zvezek. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 358.
Weiss, P. Ahacij Stržinar (1676–1741). Savinjske novice, sept. 1982, let. 14, št. 9, str. 8.
Weiss, P. Čudeži svetega Frančiška, popisani pred tremi stoletji v Radmirju (1). Savinjske novice, 23. 2. 2023, let. 55, št. 8, str. 13.
Weiss, P. Čudeži svetega Frančiška, popisani pred tremi stoletji v Radmirju (2). Savinjske novice, 2. 3. 2023, let. 55, št. 9, str. 13.
Weiss, P. Čudeži svetega Frančiška, popisani pred tremi stoletji v Radmirju (3). Savinjske novice, 9. 3. 2023, let. 55, št. 10, str. 13.
Weiss, P. Čudeži svetega Frančiška, popisani pred tremi stoletji v Radmirju (4). Savinjske novice, 16. 3. 2023, let. 55, št. 11, str. 13.

Avtor/-ica gesla: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Datum prvega vnosa: 17. 3. 2023 | Zadnja sprememba: 25. 8. 2023
Roman Mežnar. STRŽINAR, Ahacij. (1676-1741). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 24. 4. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/strzinar-ahacij/
Prijavi napako