Martin Stojan ml. je bil mizarski mojster, župan, teharski občinski odbornik, porotnik na sodišču in član vrste teharskih društev, ki se je rodil v znani teharski mizarski družini očetu Martinu Stojanu st. in materi Neži, rojeni Ostrožnik. Po očetu je nadaljeval družinsko tradicijo mizarstva in se za to tudi šolal. Med letoma 1888 in 1891 je v očetovi delavnici opravljal vajeništvo in končal pripravništvo za mizarja. Šolanje v Gradcu na obrtni šoli je končal leta 1894, leta 1899 pa se je udeležil tudi tečaja za mizarskega mojstra na Dunaju. Njegova mizarska delavnica je postala znana tudi v širšem slovenskem prostoru, ki je temeljila na uvajanju novosti pri obdelavi lesa, oblikovanju pohištva, obenem pa je ostala navezana na tradicionalne obrtne postopke dela. S pohištvom in drugim hišnim inventarjem je opremil domove številnih meščanov in cerkvenih ustanov, med drugim je za svoje delo prejel odlikovanje cesarsko-kraljevega trgovinskega ministrstva Avstro-Ogrske. Leta 1908 so v delavnici izdelali opremo za cerkev sv. Martina na Teharjah po načrtih graškega arhitekta Adolfa Wagnerja. Izdelal je tudi klopi za cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, v cerkvi Jezusovega srca v Ljubljani, odjemalci pa so bili tudi bogati meščani v Celju, Ljubljani, tudi v Zagrebu.
Stojan je aktivno sodeloval tudi v teharskem občinskem življenju, zlasti med obema vojnama. Že v času Habsburške monarhije je bil teharski občinski odbornik, zastopal je slovensko narodno smer in bil leta 1904 izvoljen kot predsednik volilnega shoda na Teharjah v času občinskih volitev. Leta 1919 ga je nova jugoslovanska oblast imenovala za občinskega regenta in je predsedoval regentskemu sosvetu na Teharjah. Na tej funkciji je ostal do občinskih volitev leta 1921. Na občinskih volitvah je zastopal Gospodarsko obrtno listo, ki je strankarsko povezovala teharske obrtnike različnih strok. Leta 1924 je bil izvoljen na mesto občinskega svetovalca župana Jožefa Rebova. Kot občinski odbornik je sodeloval v različnih občinskih odsekih, v gospodarskem, socialnem; bil je tudi preglednik občinskih računov leta 1924.
Martin Stojan je bil v času pred 1. svetovno vojno član Slovenskega političnega društva na Teharjah, kjer je bil leta 1905 izvoljen na mesto tajnika društva. Skupaj z bratom Štefanom sta bila med ustanovitelji Gasilskega društva Teharje leta 1921. Kasneje je bil vrsto let odbornik samega društva.
M. Koren in S. Ifko: Pomen obrtnih mizarskih delavnic za razvoj slovenskega pohištvenega oblikovanja – primer Mizarstva Stojan s Teharij, v: Studia Historica Slovenica, 2013, št. 1, str. 241–263
M. Ocvirk: Društva in društveno življenje na Teharjah do 2. svetovne vojne, v: Kronika, 2016, št. 1, str. 94 in 100
Občinski odbor v Teharjih, v: Nova doba, 1919, št. 34, str. 3
Teharje, v: Domovina, 1899, št. 34, str. 268
Zgodovinski arhiv Celje. Fond Občina Teharje 1863-1949 ZAC/0062