STEPIŠNIK, Lovro

Prvi slovenski potujoči knjižničar se je rodil v Arclinu pri Vojniku, očetu Gašperju, ki je bil mlinar, in materi Neži, rojeni Potpečan. Pred letom 1847 je prišel kot deček s starši na Zgornjo Ložnico, kjer so kupili Zidarski mlin, pod Ptujsko goro so že imeli Broški mlin.

Duhovnik Karl Križ ga je v nedeljski šoli učil brati in pisati, saj ljudske šole ni obiskoval. Zelo zgodaj se je navdušil za slovensko pisano besedo, nanj pa sta močno vplivala izobraženi kmet Zafošnik in škof Anton Martin Slomšek, h kateremu je pogosto hodil po knjige. Stepišnikov mlin je bil zbirališče vaščanov, potujočih pesnikov in pripovednikov. Obiskoval ga je tudi pohorski pesnik Jurij Vodovnik. Stepišnik je prepisoval njegove pesmi in jih posojal sosedom. Po Vodovnikovi smrti je leta 1866 napisal rokopisno zbirko Zberka pesmi Jurija Vodovnika, tkauca in mežnarja u Skomru, prvi Pohorski pesnik. Zapisoval je tudi vreme in ljudske običaje, pohorske ljudske pripovedke in uganke, po potrebi je prepisal tudi kakšno knjigo. Po očetovi smrti je podedoval Zidarski mlin, v katerem je imel nabor knjig, ki jih je posojal okoliškim kmetom.

V zimi 1861/62 se je spoznal z zdravnikom dr. Josipom Vošnjakom. Skupaj z njim in duhovnikom Antonom Frelihom je leta 1863 ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in knjižnico Slovenska bukvarnica, ki velja za zametek prve potujoče knjižnice pri nas. Stepišnik je nosil knjige v košu od hiše do hiše, jih posojal in po enem mesecu zamenjal. Čeprav sam ni imel formalne izobrazbe, ga je odlikoval izjemen čut za slovensko besedo in globoka ljubezen do branja in pisanja. Velja za prvega potujočega knjižničarja v tem delu Evrope. Leta 1867 je bil tudi med ustanovitelji časopisa Slovenski gospodar v Mariboru.

Leta 1870 je prodal mlin sorodnikom škofa Slomška in se preselil v Slovensko Bistrico, kjer se je družil s slovenskimi somišljeniki v župnišču ter v gostilni Petra Novaka, takratnem slovenskem narodnem središču v sicer nemški meščanski okolici. Po njegovi selitvi sta Bralno društvo pod Pohorjem in Slovenska bukvarnica delovali v Slovenski Bistrici vse do začetka 20. stoletja. V sledečih letih se je ukvarjal predvsem s kmetovanjem in gradbenimi projekti, na pobudo dr. Vošnjaka je popisal ženitovanjske običaje v okolici Slovenske Bistrice. Lovro Stepišnik je umrl v Slovenski Bistrici, kjer je tudi pokopan.

V spomin na njegovo delo je Zveza bibliotekarskih društev Slovenije na pobudo Sekcije za potujoče knjižnice leta 1998 ustanovila Stepišnikov sklad, namenjen spodbujanju razvoja in strokovnega dela na področju potujočega knjižničarstva.
Ob 190-letnici rojstva prvega slovenskega potujočega knjižničarja, narodnega buditelja in bukovnika Lovra Stepišnika, je bilo leto 2024 razglašeno za Stepišnikovo leto.