Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠTAMPE ŽMAVC, Bina

ŠTAMPE ŽMAVC Bina
Foto: Osebni arhiv B. Š. Ž.

Foto galerija

Rojena:
4. oktober 1951, Celje
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Maturirala je na celjski gimnaziji, doštudirala primerjalno književnost v Ljubljani. Začela je s poučevanjem slovenskega jezika s književnostjo, veliko delala z otroki in otroškim gledališčem (vodila je Pionirsko dramsko gledališče v Celju) in se po petih letih odločila za status svobodne kulturne delavke. Predanost gledališču in stik z otroki sta v veliki meri določila njeno nadaljnjo umetniško pot. Za potrebe otroškega gledališča so namreč nastale njene prve pesmi, zgodbe in dramski teksti, postopoma pa je »ugledališčila« tudi skoraj vso slovensko otroško in mladinsko poezijo. Pri tem sta ji pomagala izrazit smisel za glasbo (že v gimnazijskem zboru se je uveljavila kot odlična pevka – solistka) in ples – torej za oder.

Opus, ki ga je ustvarila v naslednjih letih, je izredno pester in obsežen. Za otroke je nastalo vsaj šest pesniških zbirk, dvajset proznih knjig, osem dramskih tekstov, štiri radijske igre, enajst prevodov in priredb tujih avtorjev ter devet premiernih gledaliških uprizoritev njenih del. Doslej je izdala tudi dve odlični zbirki sonetov: Pesek v pesem (1999) in Poševno sonce (2001) ter se z njima uvrstila med najboljše pesniške knjige leta.
Vse pogosteje se tudi posveča priredbam in prevodom otroške literature iz angleščine; med takimi knjigami so Mesto cvetja (Eveline Hasler) ter Pujs v mlaki in Pojdiva domov, Mali medo avtorja Martina Waddella.
Na izredno duhovit in neposreden način je spregovorila tudi o človeško– zgodovinski sagi Celjskih grofov v knjigi Tri zvezde za celjske grofe (2000).
Tolikšna ustvarjalnost in kvaliteta sta jo seveda že davno uvrstila v otroške revije in učbenike – tako slovenske kot hrvaške.

Njen slog zaznamuje izredna estetska prefinjenost. Velja za avtorico z veliko ustvarjalsko domišljijo in izraznim mojstrstvom, ki bo leposlovni sceni še veliko dala.

Za svoja dela je prejela številna priznanja: zlato Linhartovo značko za režijo in besedilo igre O velikem strahu Buholinu (1986), zlato paličico za najboljše odrsko besedilo za otroke (Ure kralja Mina, 1994), Klemenčičevo nagrado za najboljšo slovensko lutkovno igro (Ernica gosenica, 1999), nagrado Janusza Korczaka v Varšavi leta 2000 (Muc Mehkošapek), zmagala je tudi na anonimnem natečaju za izvirno radijsko igro, ki ga je leta 2003 razpisal Radio Slovenija (O kuri, ki je izmaknila pesem). Dvakrat je osvojila nagrado Desetnica (Živa hiša, 2007 in Cesar in roža, 2011 – slednje 2009 nagrajeno tudi z Večernico ). Leta 2018 je za opus poezije za otroke in odrasle in za izjemno barvitost, svežino, igrivost in milino pesniškega jezika prejela nagrado zlatnik poezije.

Izbor:

Čaroznanke, 1990
Ure kralja Mina, 1996
Pesek v pesem, 1999
Tri zvezde za celjske kneze, 2000
Drevo srca, 2001
Poševno sonce, 2001
Ukradene sanje, 2001
Škrat s prevelikimi ušesi, 2002
Pogrešani zmaj, 2003
Živa hiša, 2004
Opoldnevi, 2005
Snežroža, 2007
Košastka Katka, 2009
Cesar in roža, 2009
Roža v srcu, 2010
Svilnate rime: izbrane pesmi za otroke, 2011
Mižekmiž, 2011
Pol sonca: soneti, 2011
Ogledalo zraka, 2013
Pravljica o medvedku in punčki, 2012
Princesa srca, 2013
Tri pravljice, 2013
O-pravljica, 2014
Barka zvezd, 2014
Pesem za liro, 2015
Mucarije, 2015
O kuri, ki je izmaknila pesem, 2016
Čarimatika, 2016
Vse-stvar-je, 2017
Nabiralka samot, 2018
Kraljična onkraj ogledala, 2019
Kino z muco Ino, 2020

Nagrade in priznanja (izbor):

  • zlata Linhartova značka, 1986
  • nagrada zlata paličica, 1994
  • nagrada Radia Slovenija, 1996, 1997, 2003
  • Klemenčičeva nagrada, 1999
  • mednarodna bienalna nagrada Janusz Korczak, 2000
  • nagrada Desetnica, 2007, 2011
  • nagrada Večernica, 2009
  • zlatnik poezije, 2018

L. Forštner, B. Štampe Žmavc: Leja Forštner z Bino Štampe Žmavc, v: Sodobnost, 2012, št. 3, str. 210–223
T. Kozin, B. Štampe Žmavc: Beseda deluje. Beseda ima telo, v: Zvon, 2011, št. 5, str. 21–24
I. Saksida: Petdeset zlatnikov, Tržič 1998
I. Saksida: So(n)čni menu(et) besed, v: B. Š. Žmavc, Klepetosnedke, Maribor 1996
I. Saksida: Štampe – Žmavc Bina, v: Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999, str. 135
A. Šepetavc: Ko navdih doseže mojstrstvo besede, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 69–97

Avtor/-ica gesla: Janko Germadnik, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 16. 1. 2019 | Zadnja sprememba: 29. 6. 2020
Janko Germadnik. ŠTAMPE ŽMAVC, Bina. (1951-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 5. 2022) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stampe-zmavc-bina/
Prijavi napako