SMREKAR, Marko

Po rodu je bil Radovljičan, doma so želeli da bi postal zdravnik in ga usmerjali v medicino. Po končani srednji medicinski šoli je diplomiral na višji sanitarni. Ure in ure je lahko preživel pred mikroskopom, zato je bila ena izmed opcij študij mikrobiologije, medicinska smer. Vendar je bila pri njem večja želja po gradnji in načrtovanju zgradb. Marko se je zato najprej zaposlil v podjetju Hidroinženiring. Inženir Kos ga je vzpodbudil, da se vpiše v šolo. Tako se je Marko pri tridesetih letih odločil za študij arhitekture. Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 1986 z nalogo Lesce center, Alternativna urbanistična zasnova osrednjega območja pri doc. Janezu Koželju. Službo je opravljal v Hidroinženiringu in bil od leta 1987 samostojni arhitekt z licenco.

Arhitektura je bila zanj poslanstvo in način življenja. Eden ključnih njegovih elementov, ki se odraža v njegovih arhitekturnih delih je bil pogled. Drugi značilni element njegove arhitekture so galerije. Njegov opus je zelo bogat in zajema projektiranje javnih objektov, zasebnih stanovanjskih hiš, krajinsko arhitekturo, postavitev obeležij in grafično oblikovanje. Projektiral je individualne stanovanjske objekte, ki so po njegovih načrtih zgrajeni vse od Kranjske Gore pa do Strunjana. Podrobneje je raziskoval tako gorenjski, kot tudi primorski tip hiše.

S svojimi arhitekturnimi deli je pustil velik pečat v svojem rojstnem kraju Radovljici, kjer je zasnoval več pomembnih objektov. Nikoli ni bil uradno postavljen za radovljiškega urbanista, pa vendar je opravljal prav to funkcijo. V Radovljici je tako načrtoval: ureditev trga pred cerkvijo sv. Petra; prenova lokala/vinoteke in treh stanovanj v nadstropju stare mestne hiše (vinoteka Sodček), lokal Linhartov hram, zlatarna Moškrič; zasaditev lipe pri šoli, postavitev Linhartovega spomenika; ureditev tržnice; ureditev poti ob drevoredu; ureditev okolice in sprehajališča ob domu starostnikov, Domu dr. Janka Benedika. Prav tako je njegova ideja o povezovanju Radovljice in Lesc. Svoj pečat je pustil tudi v okoliških vaseh (Lesce, Begunje in Brezje). Sodeloval je pri prenovi psihiatrične bolnice Begunje kjer je med drugim oblikoval osrednji del mansarde. Bil je tudi avtor umetniških del kolonije kroparski šmaren, umetno kovaških uličnih svetilk in ograj Radovljica.

Vsako leto od leta 1984 dalje je izdal lastni umetniški koledar s skicami, idejami in projekti ter slikami izvedenih projektnih del. Izdal je tudi dve svoji knjigi, prvo ob 60. letnici, drugo knjigo poimenovano Sledi: arhitektura v zapisu letnih koledarjev in sicer za svojo 70. letnico.

Poročen je bil z Leščanko Sonjo, rojeno Šemrl, po poklicu diplomirano gradbenico. Sinova sta Aleš, po poklicu novinar  in Marko Smrekar, ki je šel po očetovih stopinjah in je tudi arhitekt. Bil je kulturnik in velik ljubitelj umetnosti. V mladosti je bil plavalec, ljubiteljski smučar, tenisač in golfist.